Razmišljam o zadnjih trenutkih zakonskega para, Vesne in Janeza, ki sta bila z vsem srcem predana svoji hčerki Andreji, ki je bila zaradi možganske paralize prikovana na invalidski voziček. Družina je bila med potniki na vlaku, ki je zgrmel z mostu v reko. Pred nesrečo se je rečna barka zaletela v železniški most in ga razmajala. Zakonca sta najprej pomislila na hčerko in storila sta vse, da bi jo rešila iz potapljajočega se vlaka, ki ga je voda vedno hitreje zalivala. Uspelo jima je Andrejo zriniti skozi okno proti reševalcem, sama pa sta takrat, ko je vagon izginil pod vodo, potonila.