Nasilje mladih, pogosto predvsem mlajših otrok, ni zelo redko zato, ker se pri njih šele oblikuje in razvija občutek za druge, zelo mladi so predvsem egocentrični. Pri malo starejših, pri mladostnikih, pa nasilja ni več kot med odraslimi, mislim, da ga je manj. Res pa je, da njihovo razvojno pogojeno "tvegano vedenje" organom pregona omogoči, da jih prej odkrijejo. Mladi imajo mnogo različnih ventilov, da se izrazijo in dokazujejo. Ni nujno, da mladi samo prek nasilja iščejo svojo identiteto, to lahko počnejo tudi na drugačen, bolj kreativen način. Samo poglejmo, koliko imamo Slovenci mladih umetnikov, znanstvenikov in športnikov. Ali pa ne samo teh, temveč prijetnih, razposajenih in radoživih mladostnikov. Agresivnost torej ni le problem mladostnikov, je resen problem celotne človeške skupnosti. Če bi hoteli zagotovili varno okolje za vsakogar, bi se morali najprej naučiti več o vzrokih agresivnega vedenja. Mnogo je namreč tistih dejavnikov, ki vplivajo na človekovo hostilnost, vse od zgodnjih otrokovih izkušenj, izpostavljenosti nasilju na televiziji in v filmih, pritiskov skupine vrstnikov ... Res pa je tudi, da je agresivno vedenje lahko posledica organskih možganskih okvar in hormonalnih vplivov.