Postopoma je postajalo urjenje vse bolj specializirano. Spoznavali so vojaško in policijsko organizacijo Nemcev, nemške upravne metode in zakone na zasedenih območjih, prav tako čine v nemški vojski, policiji in stranki. Register orožij je obsegal puške, revolverje, pištole, stenovke, brenovke in bazuke, od leta 1944 pa vedno pogosteje uporabljane piatke, angleške protitankovske raketne izstrelke. V šifriranju poročil in radiotelegrafiji so se urili samo tisti agenti, ki so bili dodeljeni organiziranim skupinam ali naj bi delovali samostojno. Tehnični raziskovalni oddelek SOE je izdeloval za agente zelo uporaben oddajni in sprejemni radijski aparat tipa B mark II. Spravljen je bil v majhnem kovčku, kakršne so uporabljali na celini, in imel domet do 500 kilometrov. Vsak aparat je bil naravnan na neko sprejemno postajo v Angliji in vsakemu radiotelegrafistu so odredili uro, ob kateri se je moral javiti. Da bi vedeli, ali agent oddaja prostovoljno ali pod sovražnikovim pritiskom, je moral na začetku ali na koncu sporočila oddati dogovorjen signal. Če je bil drugačen, je bil to za domačo postajo znak, da so agenta ujeli. Bilo pa je tudi nekaj zelo nenavadne opreme. Tako je bila na primer v vezalki agentovega čevlja spravljena zelo majhna žaga, kakršno uporabljajo v možganski kirurgiji. Z njo je lahko agent opravil z vsako rešetko v zaporu. V cigaretnem ustniku je bil lahko spravljen daljnogled z osemkratno povečavo. SOE je bil tudi eden izmed prvih, ki so uporabljali plastično razstrelivo. Druga novost je bil detonator v obliki svinčnika, brezšumni tempirni vžigalnik. Namesto ure je imel mehanizem s kislino, ki je razjedla tanko žico in sprožila eksplozijo. Ker je bila učinkovitost kisline odvisna od temperature, pri kateri je bila uskladiščena, in ker kislina ni bila vedno enako obstojna, so zaradi varnosti priporočali, naj vedno uporabljajo dve vžigalni kapici. Po vojni so Angleži izvedeli, da so tudi Hitlerjevi nasprotniki uporabljali tempirne svinčnike, ki so jih dobili iz zaplenjene opreme v Franciji. Marca 1943 pa so zagrešili napako, da so v razstrelivo, ki so ga skrili v letalo, s katerim se je Hitler vračal z obiska na fronti pri Smolenskem, vtaknili samo en svinčnik. Bomba ni eksplodirala, ker prestara kislina ni mogla več razžreti žice, ki naj bi sprožila vžig. Tudi grof Stauffenberg, atentator na Hitlerja, je imel 20. julija 1944 v aktovki razstrelivo s