Spoznanje omejenosti, spoznanje, ki se je uglasilo s spoznanjem slovesa od mladosti, me je na trenutke obremenilo in tako pogubljalo, da sem zaradi tega moral domisliti precej stvari. Predvsem sem nekaj več izvedel o tem, kdo sem in kam bi želel iti. Vi veste? In ... Ali je vse res, kar je napisano? Kako bi vi pisali? Ko vendar živimo tudi realno življenje stran od računalniškega zaslona, interneta, ki je precej kriv, da pisanje vsaj tehnično postaja lažje in omogoča razmeroma hitro ustvarjanje. Nekaj mojega pisanja je dobesedno priletelo iz desne možganske hemisfere, ko sem hotel napisati nekaj drugega, nekateri stavki so mi zelo dragi, drugi manj. V posebno veselje in izziv mi je spet postalo delo v medicini, ki jo odkrivam z novega zornega kota. Torej sem v obdobju: pišem, torej sem.