– Kako zagotoviti, da bodo tudi mlajše učenke in mlajši učenci (po letih in po »stažu« učenja tujega jezika) našli »svoj lastni slog«, ki bi temeljil na jezikovni pravilnosti in medsebojni sposobnosti razumevanja? – Kako tiste učence, ki imajo zaradi preteklih izkušenj strah pred pisanjem, osvoboditi teh negativnih čustev? – Kako ozavestiti, spodbujati in ohranjati pisanje kot proces nenehnega spreminjanja, spoznavanja novega in pridobivanja v smislu jezikovne rasti in kako vplesti ustvarjalno pisanje v celostno podobo pouka tujega jezika? – Vprašanje je, zakaj je ravno ustvarjalno pisanje primerno za usvajanje pisne zmožnosti pri učenju in poučevanju tujih jezikov. Ustvarjalno pisanje je zaradi velike osebne angažiranosti po naravi čustveno pisanje in zato za celostno usvajanje tujega jezika še posebno primerno. Izhaja iz notranjega glasu in notranjega ušesa pisca, torej iz njegovega lastnega občutka za melodijo in ritem. Nove besede ali besedila se shranjujejo v tonalnem spominu kot zvočne celote. Je predvsem pisanje v podobah, je asociiranje v vse smeri in je zato primerno tako za individualne učne in pisne tipe kot tudi za celostno veččutno povezano učenje. Iz vseh dosedanjih izkušenj izhajajo naslednje zakonitosti in značilnosti ustvarjalnega pisanja: – Ustvarjalno pisanje potrebuje spodbude, ki naj bodo takšne, da najprej omogočijo črpanje virov ustvarjalnosti v desni možganski hemisferi, nato pa učinkovito delovanje obeh hemisfer1. Naše mišljenje v podobah (desno) prisluhne melodiji življenja, mišljenje v pojmih (levo) pa je pozorno na posamezne tone, ki ustvarijo melodijo. Ključ do ustvarjalnega pisanja se torej glasi: najprej se pojavi melodija!2 – Če želimo, da se sprožijo začetni procesi razvijanja domišljije in notranjih podob, moramo učencem omogočiti, da ustvarjajo v sproščenem okolju, kar pomeni v nadaljnjih fazah tudi ugodne pogoje za igrivo preizkušanje lastnih jezikovnih zmožnosti, torej brez strahu pred napakami, slabimi ocenami, pa tudi pred razvrednotenjem lastnega ustvarjanja vsakega posameznika. Vse, kar učenci na ta način napišejo, ima neko vrednost, vsako besedilo zase, pa naj gre za nekaj preprostih stavkov ali pa kratko pesmico. V svojo unikatno umetnino vtkejo del sebe, svoje misli, želje, notranje podobe in melodije in jih na svojstven način ubesedijo. – Ustvarjalno pisanje je lahko protiutež vodenemu, z normami in pravili določenemu pisanju, kjer je končno besedilo ocenjeno. – Jedro didaktike ustvarjalnega pisanja je »cluster«, miselni vzorec, asociogram ali enostavno šopek idej.