Kiborgi postajajo za korak bližji stvarnosti potem, ko so znanstveniki ustvarili nenavadnega hibridnega stvora z mehaničnim telesom in možgani ribe. Zveni nečloveški, ampak gre za poskus, ki bi lahko v prihodnosti pomagal ljudem s protezami upravljanimi neposredno iz možganov. Ferdinando Mussa-Ivaldi in njegova ekipa iz Severeozahodne univerze v Chicagu so skupaj s kolegami iz Univerze v Genovi izpeljali eksperiment, ki so ga poimenovali »umetna žival«. Pod popolno anestezijo so izvlekli možgansko steblo in del hrbtenjače ribe morski piškur (Petromyzon marinus) ter ga držali v razhlajeni raztopini soli s kisikom. Potem so v njem locirali in iz njega izvlekli skupino zelo velikih Müllerovih celic, ki so odgovorne za integriranje ukaznih in senzornih signalov usmerjenih v motorne živce, kar piškurju pomaga v orientaciji. Raziskovalci so s pomočjo elektrod spodbujali celice s signali na frekvencah, ki jih normalno dobivajo. Dodali so tudi elektrode za nadzor aktivnosti aksonov, zunanjih delov nevronov, in vse »dodali« robotu. Tipala za svetlobo v mehaničnem telesu so pošiljale senzorske informacije možganom, ki so tako lahko ustvarjali ukazne signale za motorje, ki so mehaničnega telo preusmerjale. Nenavadni preizkus s reakcijami na spremembe v okolju je Steve Grand, strokovnjak za umetno življenje v podjetju Cyberlife Research, opisal kot »hvalevredno sprevrženost«. Samega robota bi težko zamenjali za ribo ali kiborga, ker gre za komercialno dostopni modul Kephera, ki ima tri kolesa in namesto telesa nekaj krožnih plošč s tiskanimi vezji. Možgani ribe seveda niso bili dodani v mehanično telo ampak so bili z njim povezani s pomočjo žic. Preizkušane so bile reakcije na različne svetlobne vire, na katere so možgani piškura odgovarjali s sledenjem svetlobi, izogibanjem svetlobi oziroma gibanjem v krogu. Raziskovalci upajo, da bodo tako naučili kako lahko možganske celice komunicirajo z umetnimi stroji. »Enkrat bomo sposobni izdelati proteze za ude in druge naprave za invalide,« pravi Mussa-Ivaldi. »V poskusih bomo odkriti kako se možgani učijo in kako deluje spomin,« komentira skupno delo Vittorio Sanguineti.