V mariborski regiji je tako stopnja obremenjenosti pri starejših od 64 let značilno višja: pri ishemičnih boleznih za 26 odstotkov, pri ostalih boleznih srca za 51 odstotkov, pri boleznih možganskih žil za 36 odstotkov, pri kroničnih obstruktivnih pljučnih boleznih pri moških za 74 odstotkov in pri boleznih prebavil pri ženskah kar za 125 odstotkov. Razloge za to je mogoče iskati v življenjskem slogu tukaj živečih ljudi: "V njihovi prehrani je več soli in maščob ter manj sadja in zelenjave," je povedala Olivera Stanojevič Jerkovič, dr. med., z oddelka za socialno medicino Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor (ZZV). Dodatno vplivajo na zgodnejšo in večjo umrljivost še izrazito manj ugoden socialno-ekonomski položaj ter prekomerno uživanje alkoholnih pijač in zgodnejši začetek uživanja alkoholnih pijač. Da bi s prvimi podrobnimi podatki posebej za mariborsko regijo (Maribor, Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica) seznanili tudi predstavnike lokalnih skupnosti, so jih včeraj povabili na strokovno-informativno srečanje, kjer so jim predstavili tista področja varovanja zdravja, kjer je nujno treba nekaj narediti in kjer pričakujejo sodelovanje lokalnih skupnosti. Da bi z ugotovitvami seznanili čim širšo javnost, so pri ZZV izdali še zloženko z naslovom Koliko je Maribor zdravo mesto?, ki vsebuje vse te podatke in ki jo bodo razdelili po gospodinjstvih v tej regiji. Prihodnje leto, je povedal Igor Krampač, dr. med., predstojnik Centra za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva pri ZZV, bodo že lahko pričeli izvajati določene programe, s katerimi bi izboljšali zdravstveno sliko na tem območju. Jožica Maučec Zakotnik, dr. med., državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, pa je povedala, da so srečanja, kot je bilo včerajšnje, izjemno pomembna, ker omogočajo razumevanje zdravja kot osnovne vrednote in potenciala tudi na drugih področjih, ter da je osnova za to ustrezen družbeni in ekonomski razvoj.