Pri ljubezni gre torej za razmeroma neizprosen mehanizem, s katerim nas narava prisili, da živimo v skupinah in si prizadevamo, da nam soljudje, zlasti ljubezenski partnerji, ostajajo blizu in jih zato lahko ljubimo. Ter si s tem uravnovešamo naše prirojeno živčno neravnovesje. Seveda je mogoče naravo tudi nekoliko pretentati. Na primer tako, da namesto konkretnih soljudi ljubimo kaj bolj oddaljenega (na primer narod, ideje, živali, božanstva). To je na prvi pogled dobra (od)rešitev, ker tudi taka ljubezen v naših možganih sprošča nekaj pomirjujočega ljubezenskega hormona. Pri čemer se nam ni treba truditi s premagovanjem vseh tistih strahov in negotovosti, kot jih sicer moramo, če želimo ostati v bližini konkretnega sočloveka. Ampak vseeno kaže, da narave ni mogoče povsem pretentati. Zgolj z abstrakcijo, kot je na primer narod, je težko doseči prepričljivo ljubezensko bližino, ki bi nas zares sprostila in umirila. Edino, kar po najbolj naravni poti preskrbi blagodejne učinke, ki jih prinaša ljubezen, je zato vedno le konkreten (so)človek.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Pri pri predlog; mestnik
ljubezni ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
torej torej splošni prislov; nedoločena stopnja
za za predlog; tožilnik
razmeroma razmeroma splošni prislov; nedoločena stopnja
neizprosen neizprosen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
mehanizem mehanizem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
s z predlog; orodnik
katerim kateri vprašalni zaimek; moški spol, ednina, orodnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
narava narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
prisili prisiliti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
živimo živeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
skupinah skupina samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
in in priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
prizadevamo prizadevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
da da podredni veznik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
soljudje sočlovek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
zlasti zlasti členek
ljubezenski ljubezenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
partnerji partner samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
ostajajo ostajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
blizu blizu splošni prislov; nedoločena stopnja
in in priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
zato zato splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
ljubimo ljubiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Ter ter priredni veznik
si se povratni zaimek; dajalnik, klitična naslonskost
s z predlog; orodnik
tem ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, orodnik
uravnovešamo uravnovešati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
naše naš svojilni zaimek; 1. oseba, srednji spol, ednina, imenovalnik, množina svojine
prirojeno prirojen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
živčno živčen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, tožilnik
neravnovesje neravnovesje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
Seveda seveda členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
naravo narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
tudi tudi členek
nekoliko nekoliko splošni prislov; nedoločena stopnja
pretentati pretentati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
namesto namesto predlog; rodilnik
konkretnih konkreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik
soljudi sočlovek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ljubimo ljubiti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
bolj bolj splošni prislov; primernik
oddaljenega oddaljen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
narod narod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ideje ideja samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
živali žival samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
božanstva božanstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
To ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, tožilnik
pogled pogled samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
dobra dobro samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
od od predlog; rodilnik
rešitev rešitev samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ker ker podredni veznik
tudi tudi členek
taka tak kazalni zaimek; ženski spol, ednina, imenovalnik
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
v v predlog; mestnik
naših naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, mestnik, množina svojine
možganih možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
sprošča sproščati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
pomirjujočega pomirjujoč deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
ljubezenskega ljubezenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
hormona hormon samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Pri pri predlog; mestnik
čemer kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, mestnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
treba treba splošni prislov; nedoločena stopnja
truditi truditi glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
s z predlog; orodnik
premagovanjem premagovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, orodnik
vseh ves celostni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
strahov strah samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
negotovosti negotovost samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
kot kot podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
sicer sicer členek
moramo morati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
če če podredni veznik
želimo želeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ostati ostati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
v v predlog; mestnik
bližini bližina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
konkretnega konkreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
sočloveka sočlovek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Ampak ampak priredni veznik
vseeno vseeno splošni prislov; nedoločena stopnja
kaže kazati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
narave narava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
mogoče mogoč splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
povsem povsem splošni prislov; nedoločena stopnja
pretentati pretentati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
Zgolj zgolj členek
z z predlog; orodnik
abstrakcijo abstrakcija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
na na predlog; tožilnik
primer primer samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
narod narod samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
težko težek splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
doseči doseči glavni glagol; dovršni, nedoločnik
prepričljivo prepričljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
ljubezensko ljubezenski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
bližino bližina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ki ki podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
nas jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, tožilnik
zares zares splošni prislov; nedoločena stopnja
sprostila sprostiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
in in priredni veznik
umirila umiriti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, ženski spol
Edino edino splošni prislov; nedoločena stopnja
kar kar splošni prislov; nedoločena stopnja
po po predlog; mestnik
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
naravni naraven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, mestnik
poti pot samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
preskrbi preskrbeti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
blagodejne blagodejen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
učinke učinek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
prinaša prinašati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
ljubezen ljubezen samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zato zato priredni veznik
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
le le členek
konkreten konkreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
so so neuvrščeno
človek človek samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2000
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar