rosvetno društvo Podgo- prepričan, da lahko neha, kadar ra je gostilo v petek, 3. hoče, a v resnici ne more. Odvit.m., psihiatra, dr. Bernar- snost je lahko psihična, potreda Špacapana, ki je imel zani- ba po dobrem počutju, občutku mivo predavanje o drogah in vsemogočnosti ali stanja brez alkoholu med mladimi in tudi manj mladimi. Doktor je izčrpno podal problem in navedel, kateri so vzroki, da večkrat prihaja do zasvojitve. Človeški možgani proizvajajo endorfine, ki dajo človeku občutke ugodja, zadovoljstva in dobrega počutja. Človek je lahko srečen, ko se ukvarja z glasbo ali športom, nekateri uživajo v delu, vsak si išče svoj košček sreče. Večkrat iščemo občutke ugodja in pozabe v drogah. Mlad človek, ki v diskoteki pleše celo noč, potrebuje poživila, ki ga dvigne v svet neutrujenosti in pozabe. Po končanem učinku tega pa se utrujenost ponavlja in mlad človek spet stika po tabletki ali cigareti ali prašku umet- Foto WB ne sreče. Droge ne rešujejo pro- problemov in težav, in fizična blemov, ne rešujejo težav in ne- (abstinenčna kriza): potenje, varno postane, če človek stika odcedki iz nosa, tresljaji. V vedno bolj pogosto po njih, ker najhujših primerih za t.i. deline more več brez njih, postane rium tremens trpijo tudi tako odvisen, zasvojen. V alkoholiki v poznejši fazi. Imajo najhuših primerih nastopi privide, halucinacije, slabo se smrt. Zdravljenje odvisnikov in počutijo, če nimajo alkohola. zasvojenih je dolg proces in naj- Mnogi umrejo za posledicami večkrat se drogiranec z prekomernega uživanja alkohozdravljenjem ne sprijazni, saj je la, zbolijo za cirozo. Da ne