Raziskava o vsebnosti toksičnih snovi v človeškem organizmu, ki so jo izvedli pri organizaciji WWF, je pokazala, da je bilo v krvi preizkusnih oseb 76 obstojnih strupenih industrijskih kemikalij, ki se nalagajo v organizmu. Analizirali so kri 47 oseb - 39 poslancev evropskega parlamenta, štiri opazovalce držav pristopnic, enega bivšega poslanca EP in 3 uslužbence organizacije WWF (bili so iz 17 evropskih držav). Vzorce so pregledali in ugotavljali, če vsebujejo katero od 101 snovi iz naslednjih skupin: organoklorovi pesticidi (vključno z DDT-jem), PCB-i, bromirani zaviralci gorenja in perfluorirane spojine. Rezultati kažejo, da se v posameznikovem telesu nahaja mešanica strupenih kemikalij, ki so obstojne in se nalagajo v bioloških sistemih, vključno s kemičnimi spojinami iz vsake od proučevanih testnih skupin. V krvi testiranih oseb so našli 76 različnih kemikalij od skupno 101. V krvi ene osebe so odkrili kar 54 kemikalij, v povprečju so jih v preiskovancih našli 41. V vsakem krvnem vzorcu so našli vsaj 13 od teh strupenih snovi, vključno s kemikalijami, ki so v Evropi prepovedane že več kot dvajset let, in tistimi, ki so danes v široki rabi (ftalati in perfluorirane spojine). V krvi ene osebe so po podatkih WWF prvič zaznali spojino HBCD (eden od zaviralcev gorenja). V vzorcih pa so našli tudi doslej najvišjo koncentracijo deca BDE - to je zaviralec gorenja (tako visoke koncentracije niso zaznali v nobeni do sedaj opravljeni študiji). Ta je presegla koncentracijo dveh drugih vrst zaviralcev gorenja, ki sta bila v Evropski uniji prepovedana pred nedavnim. Delno je vzrok za prepoved njuna splošno razširjena raba, delno pa tudi zvišana vsebnost v človeškem organizmu in v prosto živečih živalih in rastlinah. Kemikalije in posledice pri otrocih Umetno proizvedene kemikalije povzročajo škodo pri razvoju možganov številnih otrok v Evropi. Glede na zadnje poročilo organizacije WWF, ki so ga pripravili na podlagi raziskave, kemikalije resno vplivajo na otrokovo inteligenco. Poročilo z naslovom “Ogrožanje naših otrok” tako združuje zadnje izsledke o vplivu umetnih kemikalij, ki smo jim izpostavljeni prav vsi. Vpliv kemikalij na razvoj možganov pri otrocih v EU se kaže v slabšem spominu, zmanjšanju vizualnega prepoznavanja, slabše razviti sposobnosti gibanja, pa tudi v nižjem številu doseženih točk pri testu IQ. Dolgoročne posledice teh učinkov pri otrocih še niso znane. Poleg omenjenih posledic se poveča pojavnost nekaterih motenj, npr. motnja pomanjkanja pozornosti zaradi hiperaktivnosti (ADHD) ter avtizem, zato je zaskrbljenost zaradi vpliva kemikalij vse večja. Evropska komisija obravnava razvojne ter učne motnje otrok kot pomemben javni zdravstveni problem. Za večino kemikalij, ki so danes na tržišču, kot poudarja WWF, manjkajo dostopne informacije o varnosti, še zlasti o tveganjih pri razvoju otrok in zarodkov. Malo vemo tudi o tem, kako strupene so umetne kemikalije, ki so trenutno na tržišču (70.000), za možgane ter živčni sitem. Pri ljudeh je proces razvoja možganov in živčnega sistema posebej občutljiv, saj traja dolgo obdobje – od dojenčka do konca pubertete. Študije so pokazale, da na razvoj možganov pri otrocih iz industrializiranih evropskih držav vplivajo kemikalije, ki se nalagajo v njihovih materah, in se nanje prenesejo že v maternici. Poročilo prav tako pravi, da so tiste kemikalije, za katere je bilo ugotovljeno, da povzročajo nevrotoksične posledice, prisotne v našem vsakdanjem življenju. Predstavili smo jih tudi v naši reviji. Starši imajo pravico pričakovati, da izdelki, ki jih uporabljajo v domovih, ne bodo zastrupljali njihovih otrok. Toda tudi, ko obstajajo varnejše alternative, manjka zakonodaja, ki bi prepovedala nevarnejše kemikalije.