kjer se končuje področje čutov? Ravno te hipoteze bomo v nadaljevanju preučili. Tu bi postavil trditev, da spoznavni procesi, ki jih imenujemo mišljenje, niso privilegij mentalnih procesov iznad in izven opažanj, temveč so sestavni del samega opažanja. Mislimo na takšne procese, kot so aktivno raziskovanje, izbiranje, razumevanje bistva, poenostavljanje, abstrahiranje, analiza in sinteza, dopolnjevanje, popravljanje, primerjanje, reševanje problemov kot tudi kombiniranje, izločanje, postavljanje v kontekst. Vse te dejavnosti niso prerogativ nobene mentalne funkcije, temveč so način s katerim človeški in živalski možgani obdelujejo spoznavni material na vsakem nivoju. Ni nikakršne razlike v tem smislu med tem, kar se dogaja, ko nekdo opazuje svet neposredno ali če le sedi zaprtih oči in misli.« V nadaljevanju Arnheim zaključi: »Vizualno opažanje je vizualno mišljenje.« »Filmsko mišljenje« lahko proučujemo v kontekstu »vizualnega mišljenja«. Toda »filmsko mišljenje« ne obsega zgolj izkušenj »oživljene fotografije«, ker se je s pojavom zvočnega filma obogatilo z »zvokom v gibanju« in je zato »filmsko mišljenje« sinteza »vizualnega« in »avditivnega« mišljenja. To je civilizacijska novost, ki je nova za tradicionalno kulturo in klasične umetnosti. Človeštvo je še zmeraj zasužnjeno s perceptivnimi navadami klasične estetike in s tradicionalnim razcepom med čuti in mislimi. Odtod izvira nerazumevanje »filmskega mišljenja« in odsotnost zavedanja njegovega obstoja. Celotno problematiko pa še razširja pojav videa in kibernetične estetike, predvsem digitalne estetike kot njenega najbolj kompleksnega dela. Tehnika in tehnologija nam stalno ponujata podaljške za naše