V svoji knjigi Wall pojasnjuje, da, sodeč po klasičnih teorijah o zaznavanju bolečine, možgani analizirajo čutne dražljaje, ki po hrbtnem mozgu pridejo do možganske skorje; tako ugotovijo, kaj se je zgodilo, in šele nato občutimo bolečino. Od razuma je odvisno, koliko žalosti spremlja bolečino in ali je motorični odziv sploh priporočljiv oziroma možen.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
V v predlog; mestnik
svoji svoj povratni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
knjigi knjiga samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
Wall Wall samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
pojasnjuje pojasnjevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
sodeč sodeč prislov, deležje
po po predlog; mestnik
klasičnih klasičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
teorijah teorija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
o o predlog; mestnik
zaznavanju zaznavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
bolečine bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
možgani možgani samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
analizirajo analizirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
čutne čuten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
dražljaje dražljaj samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
po po predlog; mestnik
hrbtnem hrbten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
mozgu mozeg samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
pridejo priti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
do do predlog; rodilnik
možganske možganski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
skorje skorja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
ugotovijo ugotoviti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
kaj kaj vprašalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zgodilo zgoditi glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, srednji spol
in in priredni veznik
šele šele členek
nato nato splošni prislov; nedoločena stopnja
občutimo občutiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
bolečino bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
Od od predlog; rodilnik
razuma razum samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
odvisno odvisno splošni prislov; nedoločena stopnja
koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
žalosti žalost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
spremlja spremljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
bolečino bolečina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
ali ali priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
motorični motoričen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
odziv odziv samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
sploh sploh členek
priporočljiv priporočljiv splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
oziroma oziroma priredni veznik
možen možen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 1999
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar