Normalen potek alkoholnega vrenja zavirajo predvsem naslednji dejavniki: premajhno število kvasovk na količino mošta, prenizka ali previsoka temperatura, pomanjkanje hrane za kvasovke, visok alkohol pred iztekom vrenja, ostanki škropiv, premočno žveplanje pred dodatkom kvasovk, pomanjkanje kisika, preostro razsluzenje, velika temperaturna nihanja. Učinki teh težav se seštevajo, zato sta že dva od naštetih dejavnikov dovolj za vrelni zastoj. V obilici dela ob trgatvi in tudi zaradi prazničnega vzdušja, ki ga je mnogokrat preveč za tako resno delo, kot je trgatev, in zaradi rednih nepredvidenih težav smo pogosto prepovršni pri opravilih z grozdjem in moštom. Tako si zelo hitro kar sami otežimo normalen potek vrenja. Ker se nam mudi, ne utegnemo približati temperature kvasnega nastavka temperaturi mošta, ki ga cepimo, zato temperaturni stres oslabi žlahtne kvasovke, ki naj bi izrinile divje in manjvredne. Če žveplamo direktno na rdečo drozgo, ki je že cepljena s kvasovkami, jih zopet prizadenemo. Če nameravamo žveplati rdečo drozgo, to naredimo vsaj pol ure prej, preden jo pomešamo z drozgo v vrelni kadi. Belo grozdje, ki ga predelujemo po zelo hitrem postopku in takoj po pecljanju stisnemo, hitro žveplamo in natočimo v cisterno, ker ima zelo malo kisika, ki je tako potreben za razmnoževanje kvasovk. Ne smemo pozabiti dva dni po dodatku kvasnega nastavka mladih belih moštov v vrenju iz cistern zračno pretočiti, da pride do kvasovk kisik. Če imamo zelo sladek mošt, ki bo dal okrog 12 vol. odst. alkohola, je treba vso količino mošta dobro prezračiti. Potrebno bo namreč veliko število kvasovk, da bodo povrele ves sladkor. Pri moštih z manj sladkorja bo dovolj prezračiti dobro polovico mošta. Po tem pretoku se doda hrana za kvasovke, ker so lastno iz mošta že porabile. Grozdje, ki je trpelo sušo, ima manj dušičnih hranil, ki jih potrebujejo kvasovke.