Ko sem iz perspektive rahlo fašistično urejenega Pekinga razmišljala o kaotičnem Beogradu – kjer je bil najnovejši uspeh priprava protifašističnega pohoda brez večjih izgredov –, se mi je zazdelo, da je Srbija, ne pa Kitajska, kakor sem pričakovala, prek Ahtisaarija dobila Nobelovo nagrado, ki si je ni želela, in se še naprej smejala sama sebi, s ciničnimi napovedmi o razpadu EU. To pa me je prestrašilo, kajti »kaj, če« se je nanašal ravno na postnobelovsko obveznost, da bo mir zavladal na območju, ki na to še ni pripravljeno.