Veličasten je bil tudi nastop glavnega akterja, ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Franca Rodeta. "Zbrali smo se na tem slovenskem Sionu, na tem vzvišenem kraju naše vernosti, ki si ga je izbrala Mati božja, da tu postavi svoj prestol, prestol milosti in odpuščanja," je sveti kraj opisal nadškof. Nato je pomirjujoče nadaljeval: "Tu smo, da molimo za mir v srcih in za spravo med nami." Zbrana množica, ki je s pesmijo pričakala govornika, se je v prostoru, nabitem s čustvi, počasi pogrezala v zamaknjenost in razen pomladnega žvrgolenja ptičev ni nič motilo nastopa verskega voditelja. Vendar pa govor, kljub pomirjujočemu uvodu v smislu sprave, ni ostal pri začrtanih smernicah in kaj kmalu je gospod Rode pojasnil, zakaj se je zbralo toliko ranjenih: "Bratje in sestre. To je trenutek trpke bolečine za sleherno slovensko verno srce, pa tudi za mnoge, ki v svojem zgodovinskem spominu še nosijo davnine naše kolektivne zavesti in vedo, kaj je Marija pomenila njihovim prednikom."