verjetno, kot zmeraj, nekje v sredini. Po eni strani so izraelske vojaške akcije proti Palestinski oblasti in njeni infrastrukturi otežile Arafatovo soočanje z naraščajočim vplivom skrajnih skupin. Hkrati pa so predstavniki Hamasa in Islamskega džihada pogosto javno podprli Arafata z besedami, da je sledenje skupnemu cilju veliko pomembnejše od sporov med posameznimi skupinami. Nasilju med Palestinci in Izraelci ni videti konca. Število in pogostost samomorilskih bombnih napadov so od začetka leta 2002 strmo naraščali. Marca 2002 je Arabska liga ponudila priznanje države Izrael, v zameno pa naj bi se Izraelci umaknili z ozemelj, ki so jih zasedli v šestdnevni vojni leta 1967 in priznali Palestincem in PA njihovo državnost. Zagovorniki pobude so videli v njej zgodovinsko priložnost za mir v regiji, nasprotniki pa resno grožnjo varnosti Izraela, pri čemer pa Izraelcem nihče ni mogel zagotoviti, da se bodo samomorilski bombni napadi resnično prenehali. Kakorkoli že, Izrael je ponudbo popolnoma ignoriral. Sledil je palestinski napad na Izrael, v katerem je sodelovala tudi Arafatova Fatah, in v katerem je izgubilo življenje več sto Izraelcev. Šaron, ki je do tedaj skušal prisiliti Arafata, da bi javno obsodil samomorilske bombne napade, pa je izjavil, da je Arafat »pomagal teroristom, se s tem naredil za sovražnika Izraela in izničil vsa mirovna pogajanja«. Sledila je velika izraelska ofenziva na Zahodni breg, v kateri je umrlo na stotine Palestincev in izginilo veliko palestinskih naselij. Izraelska vojska je zasedla tudi sedež PA v Ramali in stisnila Arafata v kot. Izraelci so skušali z dokumenti, ki naj bi jih med vojaškimi operacijami našli v Arafatovi predsedniški palači v Ramali, neposredno in uradno povezati palestinskega voditelja s teroristično dejavnostjo Brigade mučenikov Al-Akse. Šestega maja 2002 je izraelska vlada izdala poročilo, ki je temeljilo na teh dokumentih. Vendar mnogi dvomijo o njihovi pristnosti, kajti izraelska vojska je ves čas vojaških operacij dosledno preprečevala, da bi kateri izmed mednarodnih opazovalcev ali novinarjev dogajanje nepristransko opazoval. Izraelske oblasti so nato mrzlično želele najti drugega sogovornika, ki bi predstavljal palestinsko ljudstvo, vendar neuspešno. Arafat je uži