Čeravno je bil rojen v plemeniti in verni družini in so ga starši lepo vzgajali, je kmalu zašel na kriva pota in se vdal posvetnemu in veseljaškemu življenju. Pobožnost je preziral, ljubil pa je zabave in lov. Vse božje mu je bilo brez cene in vsebine, uživanje pa polnost življenja. Ko opomini staršev niso nič več zalegli, mu je mati razočarana razkrila svoje sanje davnih let, v katerih je sanjala, da je njen sin volk in da se je v cerkvi spremenil v jagnje. "Volka zdaj poznam" je rekla, "kje pa je jagnje?" Materina bolečina in obup sta mu segla v dno duše, zbežal je v cerkev pred Marijino podobo in Marijo prosil, naj njegovo volčjo naravo spremeni, ter ji obljubil, da bo vstopil v spokorni karmeličanski red, kar je potem tudi storil. Počasi in s težkim delom je zorel in postal srečen duhovnik. Pozneje je postal škof v Fiesoli pri Firencah. Skrbel je za disciplino med duhovščino, za revne in za mir med ljudmi. Umrl je v Fiesoli.