Kot otrok je Tom Malzbender preživljal ure pri mikroskopu, s katerim je opazoval in razvrščal praživali in žuželke. »Privlačila sta me raznovrstnost in nenavadnost tega sveta,« pravi Malzbender, ki je danes računalniški strokovnjak v laboratoriju podjetja Hewlett-Packard v Palo Altu v Kaliforniji. Da bi ljudem približali ta bitja, so Malzbender in njegovi sodelavci uporabili t. i. teleprisotnost, ki lahko vsaj navidezno pričara mikroskopsko okolje. Njihov svet je »trata« zelenega mahu velikosti 15 x 10 cm v prozorni posodi iz akrilnega stekla. Žuželke, kot so mravlje, ličinke sviloprejk in pikapolonice, drobnijo po mahu, ki se nahaja na platišču prilagojenega stroja za računalniško obdelovanje kovin. Platišče se lahko v vodoravni smeri premika na vse strani. V prihodnosti bodo tej vrsti premikov morda dodali še možnost vrtenja. Mali svet vseskozi opazuje stereoskopski videomikroskop, ki se lahko premika v navpični smeri. Mikroskop poveča žuželke za 100-krat in sliko posreduje čeladi za navidezno resničnost, ta pa jo prikazuje v treh dimenzijah. Čelada je opremljena z žiroskopskim sledilnikom, ki spremlja gibanje uporabnikove glave. Ko uporabnik glavo obrne v levo ali desno, prenosni računalnik premike prevede v ukaze za premikanje platišča s posodo vzdolž osi x. Premikanje glave navzgor in navzdol se na enak način prevede v premikanje vzdolž osi y. S pomočjo majhne ročne sledilne krogle uporabnik lahko prilagaja tudi višino mikroskopa nad posodo. Sprehodi v mikroskopskem svetu se merijo v milimetrih, zato programska oprema poskrbi, da veliki premiki glave ne premaknejo platišča predaleč. »Uporabnik pri tem dobi občutek, da se je zmanjšal na velikost žuželk. Živalski vrtovi in akvariji se že zanimajo za novo napravo,« pravi Malzbender. »Ker so žuželke zelo majhne, imajo tovrstne ustanove običajno težave z dovolj zanimivim predstavljanjem teh bitij.« Da bi povečal verodostojnost doživljanja, Malzbender želi napravo dopolniti še z mikromehanskim feed-back sistemom, s pomočjo katerega bi se uporabniki lahko žuželk tudi doživeto dotikali. »Mravlje so zelo napadalne. Zato si lahko zlahka predstavljate, kakšne mikroborbe z žuželkami bi si lahko privoščili, če bi bila naprava opremljena s takšnim sistemom,« pravi Malzbender.