Odvetnik Anton Pregelj je menil, da so vodstvene naloge direktorja Šole za ravnatelje naravnane na poslovodne komponente in ne zgolj na pedagoško-strokovne (ki si jih je Semolič pridobil z vodenjem katedre na strojni fakulteti), kar nakazuje na to, da bi moral imeti izbrani kandidat za direktorja primerljive izkušnje na vodstveno-poslovodnih položajih, ali takšne izkušnje ima, po njegovem ni bilo mogoče soditi tudi zaradi nepopolne vloge. Nasprotno pa je dr. Rajko Pirnat menil, da vodenje fakultetne katedre razpisnemu pogoju ustreza, sicer pa po njegovem mnenju pri vodenju take organizacije, kot je šola za ravnatelje, ki da je majhna organizacija z le nekaj zaposlenimi, posebne menedžerske izkušnje nedvomno niso potrebne. Ob tem je zanimivo, da je vlada v svoji obrazložitvi zavrnitve soglasja mag. Korenu menila drugače: da je vodenje šole za ravnatelje izredno odgovorna in zahtevna naloga. Korenu je, kot pravi ta povsem neutemeljeno, očitala predvsem premajhno vključenost šole v mednarodne povezave in premajhno pozornost metodično-didaktičnemu usposabljanju ravnateljev.