Tisti, ki so to uvedli v svoj način poučevanja, so občutno spremenili tudi dotedanji način dela in življenja,« je povedala Uranjekova. »Otroke je mogoče, denimo, po uri športne vzgoje brez večjih problemov umiriti in jih preusmeriti nazaj k pouku. Poleg tega pri poučevanju pridejo v ospredje druge vrline – ne gre več za golo iskanje znanja, pač pa za odkrivanje različnosti pri otrocih. Na ta način se lahko naredi in nauči veliko več,« je prepričana sobesednica. »Žal pa ministrstvo programa pozneje ni več izbralo, ker naj to ne bi bilo dovolj pomembno. A reakcije učiteljev – nekaj od njih si je seminarje po odtegnitvi sredstev ministrstva plačevalo samo – so bile po naših izkušnjah ravno obratne. Dejali so, da jim je dovolj številnih metodično-didaktičnih programov in da bi bilo smotrneje ukvarjati se s človekovim doživljanjem,« pravi Uranjekova, specialistka klinične psihologije z dolgoletnimi izkušnjami v svetovanju in s terapijami za družine, mlade ter učitelje in vzgojitelje.