Vprašanja o institucijah pomoči in o družbenem kontekstu, v katerem se institucije in pomoč definirajo na družbeni ravni, so izredno pomembna. Tukaj jih nisem mogla obravnavati, kar pa nikakor ne pomeni, da se ne zavedam njihovega pomena. Narobe. Oba problemska sklopa dobro poveže Hans Geser (1983: 217), ko pravi: »Kakšne oblike socialne pomoči omogočajo kakšno socialno pomoč neodvisno od posameznega socialnega delavca in njegovih namenov? In narobe, kakšne organizacijske oblike institucij so potrebne za kakšne oblike socialne pomoči, da bi se lahko po njih ravnali, ne glede na namene posameznega socialnega delavca?« Koncept socialnega dela z družinami kot znanje za ravnanje zahteva take institucije socialnega dela, kjer ga je mogoče uporabiti. Moje izkušnje iz prakse kažejo, da ga je mogoče uporabiti v vseh institucijah socialnega dela, ki strokovno delo razumejo kot soustvarjanje rešitev skupaj z uporabnikom. A žal to niso vse institucije socialnega dela. Razvoj doktrine že danes zahteva dobesedno nove prostore za socialnodelovno ravnanje. Pa tudi nove institucije zahtevajo razvoj doktrine. Pri tem mislim med drugim na varne hiše, delo v nevladnih organizacijah ali individualne projektne skupine v rejništvu. Ta knjiga se ukvarja zlasti z drugim sklopom vprašanj, z vprašanji o posebnosti procesa pomoči. Metodična znanja opremijo socialnega delavca, socialno delavko za vzpostavljanje odnosa, v katerem je pomoč soustvarjena. Uporabnik je udeležen kot soustvarjalec v procesu, ki ponuja tudi izkušnjo spoštovanja in dostojanstva. Osrednja poglavja knjige govorijo o tem, kako socialnodelovno ravnati v procesih pomoči in podpore družinam. Dodala sem poglavja o nekaterih področjih socialnega dela z družinami, izbrala sem tiste, s katerimi se socialni delavci in socialne delavke pogosto srečujejo. Pri tem je bil moj kriterij izbire tudi osebna izkušnja dela; v knjigi nikakor niso predstavljena vsa področja, ki so relevantna za socialno delo z družinami, temveč tista, s katerimi imam dolgoletne osebne izkušnje in za katera sem zbirala znanje. Zbrane posebnosti problemskih situacij družin, ki pridejo po podporo in pomoč, so vsakokrat le izhodišče za pogovor z družino – izhodišče za soustvarjanje raziskovanja v delovnem odnosu. Prispevek strokovnjaka je povezan z vabilom, da člani družine raziščejo, ali in kako je znanje strok za njih uporabno in pomembno.