Sedeli smo v pisarni ravnateljice OŠ Bršljin, gospe Martine Picek. »Če otrok pride v prvi razred, ga naučimo hoje po stopnicah, uporabe ščetke in stranišča, tu so še tuš, voda, preoblačenje. Prva tri leta je prisoten dodaten strokovni delavec. Če otrok po prvi triadi ne dosega minimalnih standardov, zakon omogoča, da vseeno napreduje ob soglasju staršev. Če gre le za kulturno-sociološki primanjkljaj, se ga navadno v pol leta, letu premosti.« Zvenelo je, kot bi stopila v časovni stroj. V glavnih vlogah pa resnični otroci. Temna in visoka stavba bolj kot na šolo spominja na stanovanjski blok. Na levi se odpre velika avla s plakati. V kotu pod tremi zastavami sedi dežurni učenec. S stolom se naslanja na steno. Zatopljen v zvezek ne opazi obiskovalcev. V začetku leta 2005 so tako neromski kot romski starši zaradi neprimernih razmer hoteli umakniti svoje otroke iz šole. Danes je vpisanih 596 otrok, med njimi 95 romskih učencev. »Vsi imajo možnost šolanja. Vsi so vpisani in vsem je vse ponujeno. Vsi imajo pravico do šolanja,« razlaga naprej pedagoginja Metka Uršič. Poleg nje in ravnateljice sedita v pisarni še pomočnica ravnateljice in socialna delavka. »Z ministrstva za okolje v povezavi z ministrstvom za šolstvo in šport dobimo seznam in vsi učenci so vpisani,« pripoveduje pedagoginja. Zadnja tri leta je vodila inovacijski projekt, ki so ga izvajali skupaj z Zavodom za šolstvo. Ravnateljica poudari nadgradnjo didaktično metodičnega znanja in strokovnosti učiteljev. »Kar smo v teh treh letih prav tako dosegli, je, da ni več tako velikega deleža otrok, ki medlo hodijo v šolo, kar pomeni, da precej izostajajo. Otroci, ki obiskujejo šolo in želijo biti uspešni, so začeli hoditi v šolo še pogosteje. Tisti, ki niso hodili v šolo, ne hodijo v šolo in so zato neocenjeni. Tu je sedaj večji razkorak,« razloži Metka Uršič tabele, ki kažejo povečanje deleža neocenjenih otrok v zaključnem poročilu.