toliko, kolikor je potrebno v podporo strokovnemu ravnanju v delovnem odnosu. Za razumevanje prispevka socialnega dela je pomembna njegova definicija socialnega problema, ki ga določajo vedno trije elementi. Prvi je pomanjkanje (Not) tistega, kar je razumno pričakovati, da človeku in družini pripada. Drugi je stiska, obremenitev (Belastung), ki jo povzroči pomanjkanje. Tretji element so težave pri reševanju problemov pomanjkanja in stiske (Losungsschwierigkeiten). Socialnodelovno definicijo problema oblikujemo na elementu težav pri iskanju rešitev za pomanjkanje in stisko. Pomanjkanje in stiska sta pomembni sestavini vsake instrumentalne definicije problema. V delovnem odnosu je pomemben dialog o pomanjkanju in stiski, dialog, ki vodi k razumevanju, ki družini omogoči, da ubesedi svojo zgodbo, vendar poudarek ostane na težavah in na pomoči, da bi težave premagali. Lüssijevo pojmovanje sistemskega socialnega dela najbolje ilustrirajo metodična načela socialnega dela; prav načela nujno potrebujemo, da bi izpopolnili socialnodelovno ravnanje v delovnem odnosu. V definicijo delovnega odnosa smo vnesli načelo instrumentalne definicije problema in rešitve, vendar šele uporaba vseh načel ustvari dober delovni kontekst. Načela dobro opišejo, kako socialni delavec pojmuje rešitev, njegov miselni pristop, meni Lüssi. načelo vsestranske koristi govori o tem, da socialni delavec vzpostavlja projekt za rešitve tako, da upošteva interese vseh udeleženih v problemu, kar pomeni, da dogovorjena rešitev vsem prinese uresničljivo korist; to je pomembno načelo, ki strokovnjaka zadrži in pelje naprej od dogovorjenega deleža v rešitvi. »Vsestranska korist« ni pričakovan izid. Ljudje, uporabniki in strokovnjaki, praviloma nismo naravnani na prepoznavanje koristi, zato je ravnanje po tem načelu še ena uporabna strokovna odločitev. Raziskuje »napol poln kozarec«, ki je ravno tako resničen kot »napol prazen kozarec«. Načelo vsestranske koristi omogoča raziskovanje iz perspektive moči (Sallebey 1997). načelo kontakta je še ena ilustracija sistemskega socialnega dela. Socialni delavec vzpostavlja kontakt z vsemi udeleženimi v problemu, vzpostavlja neposredno komunikacijo z vsemi, ki so vpleteni v problem