pripravljeni pomagati?« Ali: »Vaš sin se je po odločbi sodišča dolžan vključiti v proces psihosocialne pomoči. Zelo težko mu je, ker se za svetovanje ni odločil prostovoljno, vendar se zaveda, da se mu ne more izogniti. Ves postopek bi lahko bistveno skrajšali in obenem obogatili, če bi bila vidva, njegova starša, pripravljena pridružiti se svetovalnemu procesu in podpreti svojega sina v teh težkih časih. Bi lahko razmislila o tem?« Odprt in spoštljiv odnos do potencialnih uporabnikov poveča njihovo motivacijo za sodelovanje in v nadaljnjih procesih lahko socialni delavec preveri svoje morebitne hipoteze o odnosnih vzorcih med člani uporabniškega sistema, ki so povezani z rešitvijo problema. Načelo instrumentalne (operacionalne, povezovalne) opredelitve problema je eno od ključnih metodičnih načel sistemskega socialnega svetovanja, saj se z njim udeleženi v problemu povežejo in spremenijo v udeležene v rešitvi, ko opredelijo delne, uresničljive cilje in načrtujejo majhne korake ter se dogovarjajo o nalogah vsakega udeleženca. Tudi to metodično načelo ima eno osrednjih vlog pri raziskovanju življenjskega sveta uporabnika in njegovih virov moči. Teh namreč ne raziskujemo kar povprek, temveč vselej glede na to, kar je uporabnik opredelil kot svoj želeni razplet. Zato je pomembno, da sogovornike v njihovem samoopisovanju čim prej povedemo v smeri njihovih vizij glede želenih sprememb, ki jih v nadaljevanju preoblikujemo v kratkoročno dosegljive manjše cilje. Z njimi v žarišču pozornosti nato raziskujemo tiste razpoložljive ali dodatno potrebne vire iz uporabnikovega življenjskega sveta, na podlagi katerih bomo soustvarili načrt korakov za njihovo realizacijo. S pojmom socialnoekološkega načela Lüssi opisuje »naravne« vidike socialnih sistemov, saj se ena maksima nanaša na aktiviranje, podpiranje in večjo funkcionalnost obstoječih in vzpostavitev manjkajočih naravnih socialnih mrež udeleženih v problemu (in rešitvi), druga maksima pa poudarja skrbno in previdno poseganje socialne delavke v njihove naravne socialne mreže s čim manjšim možnim vpletanjem. V procesu raziskovanja uporabnikovega življenjskega sveta socialna delavka od vsega začetka upošteva obe maksimi socialnoekološkega načela, njuno uporabo pa intenzivira in razširi tudi v poznejših fazah dela. Načelo pogajanja je po Lüssiju temeljno za sistemsko socialno delo (psihosocialno pomoč), ker poudarja osrednjo in prednostno vlogo pogajanja pred drugimi mogočimi načini dela, s čimer udeleženci v problemu postanejo udeleženci v pogajanju. Ena od pomembnih odgovornosti