V strokovni literaturi naletimo na vrsto poskusov, da bi učiteljeva vprašanja pri pouku razvrstili v smiselne kategorije; s tem naj bi pomagali učiteljem pri presoji, s kakšnimi vprašanji lahko preverjajo doseganje ciljev na različnih ravneh (zapomnitev, razumevanje, uporaba, sklepanje, utemeljevanje, vrednotenje …), znali pa naj bi tudi povečati usklajenost med cilji in vprašanji, ki jih zastavljajo učencem. Številne klasifikacije učiteljevih vprašanj so pregledno prikazane, na primer, v delu Rupnik Vec, Kompare (2006).5 Merila za razvrščanje učiteljevih vprašanj so različna, med drugim:6 • miselni procesi, ki (naj) jih vprašanja spodbudijo pri učencih, • metodični vidik: v kateri fazi učnega procesa oz. v okviru katere metode uporabljamo vprašanje (pri obravnavi nove snovi, pri ponavljanju, med razlago ali v diskusiji …), • jezikovno-vsebinski vidik (ali sprašujemo po kraju, času, vzroku …), • formalno-oblikovni vidik (ali so vprašanja slovnično pravilna, logična, jasna, kakšna so po obliki, na primer alternativna, dopolnjevalna …). Najpogostejše in tudi najtehtnejše so razvrstitve z vidika miselnih procesov, ki jih želi vprašanje spodbuditi pri učencih – ali je to primerjanje, sklepanje, analiziranje … Včasih vprašanja spodbudijo začetek miselnega procesa pri učencih, včasih ga usmerjajo in poglabljajo. Med vprašanji in mišljenjem je neke vrste vzajemen odnos, vendar že zaradi razlik med učenci ta povezava ni enoznačna. Enaka vprašanja bodo med učenci spodbudila podobne miselne procese le, če so učenci na približno isti stopnji miselnega razvoja in imajo približno enako predznanje. Isto vprašanje je lahko »spominsko«, če učenec samo ponovi odgovor v isti obliki, ki ga je že slišal ali prebral, in »miselno«, če podoben odgovor oblikuje sam. Najbolj groba je razvrstitev na vprašanja nižje in višje spoznavne ravni (ta se do neke mere ujema z že opisano delitvijo na zaprta in odprta vprašanja) ali na »spominska« in »miselna« vprašanja. Najbolj razširjena razvrstitev pa se zgleduje po (morda celo preveč) popularni Bloomovi taksonomiji – klasifikaciji učnih ciljev na znanje, razumevanje, uporabo, analizo, sintezo in vrednotenje.7 Glede na Bloomovo taksonomijo lahko vprašanja razdelimo na šest skupin: 1. Vprašanja po (spominskem) znanju so usmerjena predvsem v ponovitev tega, kar si je učenec zapomnil, in to v enaki obliki, kot je prebral ali slišal. Z drugimi besedami, gre za spominska vprašanja, ki se navadno začenjajo s tako imenovanimi »K«-vprašalnicami: kdaj, kje, kdo, kaj … ali z iztočnico »Povej, opiši«. Odgovor je v celoti predvidljiv. Primeri: • Kdaj se je začela francoska revolucija? • Koliko nog imajo pajki? Bloomova taksonomija je še vedno najbolj razširjena