(nadaljevanje) jezik, ja, lahko je zahteven s pedagoškega vidika enako kot prvi tuj jezik, ampak vseeno prijeme pedagoške, metodične poznamo. Tudi tistih 15%, še sedaj ne vem, za kakšno kategorijo učencev gre, teh 15%, ki naj je bi, kot je nakazano bilo, bili sposobni slediti, recimo, tej zahtevnosti uvedbe drugega tujega jezika. Imamo metodične prijeme, se pravi od individualizacije, diferenciacije pri pouku. Saj veste kako to gre. Stane, saj imate prav, tu se strinjam, ti stane. Ampak mislim, če bomo šparali pri izobraževanju, potem pa res ne bomo prišli nikamor. Ste za to, no, me veseli. Potem se tukaj strinjava.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
nadaljevanje nadaljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ja ja členek
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zahteven zahteven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
s z predlog; rodilnik
pedagoškega pedagoški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
vidika vidik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
enako enako splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
prvi prvi vrstilni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
tuj tuj splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
jezik jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ampak ampak priredni veznik
vseeno vseeno splošni prislov; nedoločena stopnja
prijeme prijem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
pedagoške pedagoški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
metodične metodičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
poznamo poznati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
Tudi tudi členek
tistih tisti kazalni zaimek; moški spol, množina, rodilnik
15 15 glavni števnik; arabski zapis
še še členek
sedaj sedaj splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
vem vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
kakšno kakšen vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, tožilnik
kategorijo kategorija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
učencev učenec samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
teh ta kazalni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
15 15 glavni števnik; arabski zapis
ki ki podredni veznik
naj naj členek
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bi biti pomožni glagol; pogojnik
kot kot podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nakazano nakazan deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, imenovalnik
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
bili biti pomožni glagol; deležnik, množina, moški spol
sposobni sposoben splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
slediti slediti glavni glagol; nedovršni, nedoločnik
recimo reči glavni glagol; dovršni, velelnik, 1. oseba, množina
tej ta kazalni zaimek; ženski spol, ednina, mestnik
zahtevnosti zahtevnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, dajalnik
uvedbe uvedba samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
tujega tuj splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
jezika jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Imamo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
metodične metodičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, tožilnik
prijeme prijem samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
od od predlog; rodilnik
individualizacije individualizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
diferenciacije diferenciacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
pri pri predlog; mestnik
pouku pouk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
Saj saj priredni veznik
veste vedeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina
kako kako splošni prislov; nedoločena stopnja
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
Stane Stane samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
saj saj priredni veznik
imate imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
prav prav členek
tu tu splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
strinjam strinjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
ti ti osebni zaimek; 2. oseba, ednina, imenovalnik
stane stati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Ampak ampak priredni veznik
mislim misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, ednina
če če podredni veznik
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
šparali šparati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
pri pri predlog; mestnik
izobraževanju izobraževanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
res res splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
bomo biti pomožni glagol; prihodnjik, 1. oseba, množina, nezanikani
prišli priti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
nikamor nikamor splošni prislov; nedoločena stopnja
Ste biti pomožni glagol; sedanjik, 2. oseba, množina, nezanikani
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
no no členek
me jaz osebni zaimek; 1. oseba, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
veseli veseliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
tukaj tukaj splošni prislov; nedoločena stopnja
strinjava strinjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, dvojina
zapri
vir: dz-rs.si
leto nastanka: 2010
vrsta besedila: Internet
naslov: INTERNET
avtor: neznani avtor