Dialoge sestavljata dve vrsti sekvenc: uvodne/zaključne sekvence in izmenjevalne sekvence, ki tvorijo jedro komunikacije. V raziskavi (gl. del 3) smo dialoge ohranili. Večina besedil, ki v učbenikih uvajajo posamezno enoto, ima namreč prav obliko dialoga. Kot ugotavlja I. Ferbežar (2003: 31), je »vključevanje dialoških besedil v pouk in učbenike drugega/tujega jezika metodični prijem, ki je zanesljivo star prav toliko kot poučevanje samo«. Dodaja, da imajo dialoška besedila pri jezikovnem pouku dve funkciji: so predstavitvene oblike in pomenijo možnost spoznavanja realnih situacij ter so osnova za učenje jezikovnega, zlasti slovničnega znanja (prav tam: 33). V analiziranih francoskih učbenikih le redko omogočajo spoznavanje realnih situacij in so večinoma le osnova oz. predloga za usvajanje slovnice ali besedišča.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Dialoge dialog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
sestavljata sestavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
vrsti vrsta samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, imenovalnik
sekvenc sekvenca samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
uvodne uvoden splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
zaključne zaključen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
sekvence sekvenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
izmenjevalne izmenjevalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, rodilnik
sekvence sekvenca samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
tvorijo tvoriti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
jedro jedro samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
komunikacije komunikacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
raziskavi raziskava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
gl. gl. okrajšava
del del samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
3 3 glavni števnik; arabski zapis
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
dialoge dialog samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ohranili ohraniti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
Večina večina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
besedil besedilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
ki ki podredni veznik
v v predlog; mestnik
učbenikih učbenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
uvajajo uvajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
posamezno posamezen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
enoto enota samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
ima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
namreč namreč priredni veznik
prav prav členek
obliko oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
dialoga dialog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
Kot kot podredni veznik
ugotavlja ugotavljati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
I. I. okrajšava
Ferbežar Ferbežar samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
2003 2003 glavni števnik; arabski zapis
31 31 glavni števnik; arabski zapis
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
vključevanje vključevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
dialoških dialoški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, rodilnik
besedil besedilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
v v predlog; tožilnik
pouk pouk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
in in priredni veznik
učbenike učbenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
drugega drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, rodilnik
tujega tuj splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
jezika jezik samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
metodični metodičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
prijem prijem samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
zanesljivo zanesljivo splošni prislov; nedoločena stopnja
star star splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
prav prav členek
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
poučevanje poučevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
samo samo členek
Dodaja dodajati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
dialoška dialoški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, množina, imenovalnik
besedila besedilo samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, imenovalnik
pri pri predlog; mestnik
jezikovnem jezikoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, mestnik
pouku pouk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, mestnik
dve dva glavni števnik; besedni zapis, ženski spol, dvojina, tožilnik
funkciji funkcija samostalnik, občno ime; ženski spol, dvojina, tožilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
predstavitvene predstavitven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
oblike oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
pomenijo pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
možnost možnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
spoznavanja spoznavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
realnih realen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
situacij situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
ter ter priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
osnova osnova samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
učenje učenje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
jezikovnega jezikoven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
zlasti zlasti členek
slovničnega slovničen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
znanja znanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
prav prav členek
tam tam splošni prislov; nedoločena stopnja
33 33 glavni števnik; arabski zapis
V v predlog; mestnik
analiziranih analiziran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
francoskih francoski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, mestnik
učbenikih učbenik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
le le členek
redko redko splošni prislov; nedoločena stopnja
omogočajo omogočati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
spoznavanje spoznavanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
realnih realen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, rodilnik
situacij situacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
večinoma večinoma splošni prislov; nedoločena stopnja
le le členek
osnova osnova samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
oz. oz. okrajšava
predloga predlog samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
usvajanje usvajanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
slovnice slovnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
ali ali priredni veznik
besedišča besedišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 2008
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: UČENJE IN POUČEVANJE TUJIH JEZIKOV NA SLOVENSKEM
avtor: neznani avtor