zasnovana kot soočenje z vsemi konkretnimi Lessigovimi kritikami in predlogi, ker bi kmalu postala preveč »tehnična«. Namesto tega je bolje prikazati širše idejno ozadje boja okrog avtorske pravice, ki ga bomo skušali zasnovati kot boj dveh paradigem v pojmovanju izdelkov intelekta. 1. Kot že rečeno, ta spremna beseda nima namena preiti v podrobno pravno obravnavo, a nekaj začetnih razjasnitev je potrebnih. V vsakdanjem publicističnem in družboslovnem diskurzu se »avtorsko pravo« in »intelektualna lastnina« zelo pogosto uporabljata kot sinonima ali pa se razlika vsaj ne skuša dovolj jasno izpostaviti. Že iz te osnovne pojmovne zamenjave izhaja marsikateri nesporazum. Pravo intelektualne lastnine je nadredni pojem, ki združuje dve veliki področji: avtorsko pravo in industrijsko lastnino. Industrijska lastnina se naprej deli na tri večja področja (patente, znamke in modele) ter več manjših (geografske označbe porekla, topografije polprevodniških vezij itd.). V prvem približku vsebinske narave bi lahko rekli, da intelektualna lastnina varuje izdelke »intelektualnega dela«, pri čemer je avtorsko pravo zgodovinsko nastalo kot način varstva izdelkov estetske, umetniške narave, medtem ko je industrijska lastnina nastala kot varstvo izdelkov uporabne, torej industrijske narave. Avtorska pravica varuje romane, slike in skladbe, industrijska lastnina pa izume (patenti), znake razlikovanja v gospodarskem prometu (znamke) in izdelke uporabne umetnosti – oblikovanja (modeli). Že na tem mestu moramo izpostaviti temeljno konceptualno razliko med obema področjema: pravica industrijske lastnine, npr. patent, dejansko varuje uporabno idejo, torej koncept, zamisel, rešitev praktičnega problema. Gre za varovanje kreacije na ravni občega v smislu, da pri taki varovani ideji ni ničesar osebnega v pravem smislu besede. Še v tako metaforičnem smislu ne bi mogli govoriti, da je izumitelj svojemu izumu dodal osebno komponento, ki je značilna samo zanj. Zasluga izumitelja, zaradi katere mu država podeljuje časovno omejeno pravico izključnega razpolaganja z izumom, je v tem, da je »iznašel« novo praktično idejo kot rešitev praktične težave. Avtorska pravica pa v avtorskem delu ne varuje ideje kot take.