“Gore” lahko tako delujejo hkrati kot metafora in metonimija. O njih lahko vedno mislimo na abstrakten in na metaforičen način. Če bi jih hoteli določiti, bi bil abstraktni pomen seveda spremenjen v konkretnega – konkretno goro, gorski vrh, itd. Kljub temu pa se zdi, da zaradi simboličnega pomena, ki je investiran v “gore” kot take, le malo gora zasluži naslov “prave” gore. Predpogoj za takšno poimenovanje je nedvomno višina (navadno ne manj kot 2000 m, še bolje pa več), potencialni zgodovinski pomen gore in, končno, njena reprezentacijska vrednost (slikovita gora je “bolj gora”).

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Gore gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
tako tako splošni prislov; nedoločena stopnja
delujejo delovati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
hkrati hkrati splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
metafora metafora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
metonimija metonimija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
O o predlog; mestnik
njih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, mestnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
vedno vedno splošni prislov; nedoločena stopnja
mislimo misliti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
na na predlog; tožilnik
abstrakten abstrakten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
in in priredni veznik
na na predlog; tožilnik
metaforičen metaforičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=ne
način način samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
Če če podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
hoteli hoteti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
določiti določiti glavni glagol; dovršni, nedoločnik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
abstraktni abstrakten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
pomen pomen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
seveda seveda členek
spremenjen spremenjen deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
v v predlog; tožilnik
konkretnega konkreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
konkretno konkreten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, orodnik
goro gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
gorski gorski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
vrh vrh samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
itd. itd. okrajšava
Kljub kljub predlog; dajalnik
temu ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, dajalnik
pa pa priredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zdi zdeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
zaradi zaradi predlog; rodilnik
simboličnega simboličen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, rodilnik
pomena pomen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, rodilnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
investiran investiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
v v predlog; mestnik
gore gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
kot kot podredni veznik
take tak kazalni zaimek; ženski spol, množina, imenovalnik
le le členek
malo malo splošni prislov; nedoločena stopnja
gora gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zasluži zaslužiti glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
naslov naslov samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
prave prava samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
gore gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Predpogoj predpogoj samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
takšno takšen kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
poimenovanje poimenovanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
nedvomno nedvomno splošni prislov; nedoločena stopnja
višina višina samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
navadno navadno splošni prislov; nedoločena stopnja
ne ne členek
manj manj splošni prislov; primernik
kot kot podredni veznik
2000 2000 glavni števnik; arabski zapis
m m samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
še še členek
bolje dobro splošni prislov; primernik
pa pa priredni veznik
več več splošni prislov; primernik
potencialni potencialen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
zgodovinski zgodovinski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
pomen pomen samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
gore gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
in in priredni veznik
končno končno splošni prislov; nedoločena stopnja
njena njen svojilni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, imenovalnik, ednina, ženski spol svojine
reprezentacijska reprezentacijski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
vrednost vrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
slikovita slikovit splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
gora gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bolj bolj splošni prislov; primernik
gora gora samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1996
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: K PODOBI
avtor: Aleš Erjavec