Kadar je država, pa naj je bila ljudska ali cesarjeva, potrebovala denar, je že znala predpisati davke, pa četudi na dimnike. V avstrijskih deželah so leta 1689 uvedli davščino na zakol živine. Ostala je le 17 let. Tedaj je bila državna blagajna spet prazna. Oblast si je izmislila izreden davek na meso, zato so 31. maja 1706. naredili v Ljubljani popis davčnih zavezancev. Na seznamu davkoplačevalcev je bilo vse mesto in z njega je razvidno, da je takrat v Ljubljani živelo znotraj obzidja 671 in v predmestjih 838 družin, od teh samo v šempetrskem predmestju 312. So bili pa Ljubljančani že takrat iznajdljivi. Nekateri so se hoteli davku izogniti tako, da so pri popisu navedli, da ne jedo doma, drugi so pripomnili, da bodo odšteli mesni krajcar, ko bodo klali ali kupili meso, bili pa so tudi taki, ki so zatrjevali, da mesa celo sploh ne jedo.