Oparjeni od peklenske vročine smo se vozili proti Zbilju, vmes modrovali, ali bi bilo treba izraza tiramisù ekspres in carpaccio kartel v luči novih dosežkov domačih gostilničarjev nadomestiti z imenom bratstvo rukole, vseskozi pa molili, da ima Matjaž senčen vrt. Na vrtu Matjaža in njegove priljudne sestre, odbeglega podmladka znanega gostilničarja iz Pekla pri Borovnici, delajo senco gromozanski sončniki. Za neverjetno mirno, skoraj morsko vzdušje (fjaka & kalma) pa skrbi zajetni zbor glasbeno podkovanih ptic, ki preglasi tako ali tako redek promet in rezgetanje vlečnih konjev na bližnji cesti. e zavoljo tega - in zaradi erotičnega Jamnikovega chardonnaya - smo se imeli pri Matjažu skrajno fejst in nam je, tja do glavnih jedi, vzdušje skalila le s sadjem obložena solata iz morskih sadežev, v kateri smo med nič kaj pretresljivimi mehkužci našli tudi osovražene jastogove paličke. Sicer pa nam je teknil tako cvetober kruha vrhniške pekarne kot bakalá na belo, ki ga Matjaž pripravlja v običajni in sz črnimi olivami začinjeni različici. Ker vreme ni naklonjeno gniloživkam, nam je Matjaž namesto jurčkov scopral gosposko porcijo širokih rezancev s prekajenim lososom, zatem pa nas je spomnil na Pekel z govejo juho z mesnimi žlikrofi, nas prepričal s svežo zelenjavo v zelenjavni juhi in krasno telečjo obaro z žličniki, tako da bi tu takoj podpisali, da se ni izneveril tradiciji ponosnih prednikov. Tem merilom bi zadostilo tudi njegovo ravnanje z mesom, zrezki oziroma trinadstropnimi steaki, ki jih ne maliči s povodnijo omak, z druge strani pa sikajo pripombe, da sta se čez srednjo mero prepekla tako žrebičkov kot sicer sočni in z mero odišavljeni steak in da sta na krožnikih zopet zavladala sadje in bledolična zelenjava. Še najmanj, le z limono in polovico jagode, se je novodobni aranžerski val poznal nežni, v vinu kuhani postrvi, ki sem si jo lahko izbral med štirimi kolegicami in poleg katere so mi postregli stopljeno maslo in domačo majonezo. Pri Matjažu, kjer so resnici na ljubo šele na začetku samostojne kariere, si bo pač treba šele izmisliti slasti, ki bi kronale z juhami, postrvmi in mesom utrjene temelje, namesto brskanja po zamrzovalniku ter policah s sadjem napasti sosednje vrtove in se spomniti še kakih eht domačih specialitet, čisto ob robu pa zbiljskemu hudičku, lahnemu "little devil of Zbilje" biskvitu priskrbeti vznemirljivejše družbe. Seveda pot vodi tudi drugam, v zvezo kontinentalnih brancinov in, višje in moderneje, v bratstvo rukole, vprašanje pa je, ali ni tam že preveč včlanjenih papagajev.