V tej smeri bi morali opredeliti tudi posebne oblike nasilja (in njihov jezik), ki so označevale ruralni kontekst, in, obratno, mestno družbeno tkivo. O teh vidikih Muir, 2000. Gre za oblike in načine, ki so očitno izvirali iz posebnega ekonomskega substrata, pa tudi iz politično-institucionalne strukture. Pomislimo, na primer (vendar pa je tematika izjemno obširna), kako se je govorica nasilja, tam, kjer je mesto imelo politični nadzor nad podeželjem, izražala v sozvočju z vzorci, ki so jih urejale sodne mestne strukture: nadzor (in prekvalifikacija kaznivega dejanja pri množičnih pretepih) ruralnega maščevanja, kazenska teža dejanj, ki so oškodovala mestno lastnino (ponoči povzročena škoda), pa tudi vedenje predstavnikov plemstva, ki se je, čeprav ni bilo odkrito nasilno, gibalo v smeri politične prevlade. Jean-Louis Flandrin omenja, kako so medosebne odnose med gospodarji in služničadjo označevale zelo močne obveznosti avtoritete : "gospodarji so bili podvrženi dvema skušnjavama: po eni strani tisti, da niso dobremu služabniku nikoli dopustili poroke, zato da bi ga imeli vedno pri sebi, pri čemer pa so ga pahnili v položaj, da se je moral stalno predajati mesenim pregreham; po drugi strani pa so ga morali poplačati, tako da so mu za ženo vsilili dedinjo bogatega kmeta. Prav to je obsodil Tridentinski koncil". Razširjena je bila praksa tako imenovanega priležništva služkinj: "drugi klasični primer je bil primer poročenega ali samskega bogataša, ki je živel z dekletom nižjega stanu, saj bi bilo bolj sramotno, če bi jo poročil, kot pa to, da mu je bila priležnica. ...; priležništvo se je prilagajalo neegalitarnim strukturam družbe in tako omogočalo preživetje nezakonskih otrok" (Flandrin, 1979, 187-188, 230-231). V resnici pa priležništvo služkinj in drugi podobni odnosi niso predstavljali popolnega odnosa podrejanja in prisile. Za te odnose je bil namreč značilen odnos recipročnosti, pa čeprav je bil vzpostavljen znotraj družb, ki so bile jasno zastavljene po kriterijih hierarhičnosti in statusa. S priležništvom služkinj so se spletali klientelistični in pokroviteljski odnosi, znotraj katerih so bila umeščena sama kmečka sorodstva. Zaton tega odnosa je zelo verjetno pospremila sprememba, ki je v času novega veka zajela sam koncept časti. Kot pravi Pitt-Rivers, "hence from being the means of establishing sociation on a conceptually equal basis, women become the means of establishing dominance, a conception against which the egalitarian peasant community has led an unsuccessful struggle down to modern times. Their concept of honour, so different in its sexual connotations, illustrates this struggle" (Pitt-Rivers, 1977, 166).