Velikokrat se dogaja, da ovce iz ograjenega pašnika uidejo. Če odmislimo slabo narejeno ograjo, se to največkrat dogaja takrat, ko jih skušamo prisiliti, da pašnik »počistijo«. Takšno čiščenje ne smemo uporabljati v mlečni usmeritvi, saj so izgube mleka tako visoke, da je veliko bolje opraviti čistilno košnjo ali kombinirati pašo z ovcami ter kozami v mesni usmeritvi. V zadnjih letih je pokazala lepe rezultate tudi kombinirana paša s konji ali osli. Tudi v mesni usmeritvi ne smemo pretiravati in ovce predolgo »stradati«, saj bodo le-te ne glede na vrsto ograje to podrle ali kako drugače ušle na sosednje parcele. V mlečni usmeritvi priporočam pašo na posamezni čredinki dan ali dva, potem pa čiščenje čredinke (čistilna košnja ali paša drugih živali). Pri mesni usmeritvi se je najbolje obrestovala paša, ki na isti čredinki ni trajala več kot 4 ali 5 dni. Če je trajala dlje, so živali pašo pohodile, poležale in onesnažile z iztrebki tako, da je ostajalo veliko nepopašene trave - predvsem manj kakovostne, ki potem semeni in se iz leta v leto nezadržno širi po pašniku. Pašniki, ki so ograjeni z električnim pastirjem, so problematični predvsem pri paši ovac, saj imajo telo pokrito z volno, ki ob dotiku z ograjo marsikdaj ublaži udarec električnega toka. Če je ograja dobro narejena, potem je takšnih pobegov manj ali pa jih ni vse dotlej, dokler je v čredinki še kaj dobre paše. Velikokrat se zgodi, da podrejo ograjo tiste ovce, katerim uidejo jagnjeta. Ta pogosto zaidejo s pašnika, ograjenega s farmskim pletivom (mrežo), ki ima namesto na vsakih 15 cm vertikalne žice le na vsakih 30 cm. Takšne ovce je najbolje iz tropa odstraniti, saj se slabih razvad kaj hitro navzamejo tudi druge živali ali pa moramo tako mrežo v celoti nadomestiti z ustreznejšo. Izločimo tudi tiste živali, ki ograjo preskakujejo. Ograjo preskakujejo predvsem koze. Da bi takšno početje (pri ograji iz farmskega pletiva) preprečili, moramo na vrh ograje dodati žico, ki jo priključimo na električni pastir. Tiste živali, ki preskakujejo ograjo, ki je pod električnim tokom, je treba tega početja odvaditi. To najlažje storimo tako, da jih zagradimo v manjšo oboro, ki je obdana z brezhibno izdelano ograjo. Ob kakršnem koli dotiku morajo biti živali »kaznovane« z nenevarnim, a bolečim udarcem električnega toka. Tak trening si najbolje zapomnijo koze, ki se potem na daleč izogibajo vsakršne žice. Pri ovcah je potrebno takšno učenje dalj časa. Vsekakor moramo kot vzrok za omenjene težave izključiti slabo narejeno ograjo ali padec napetosti električnega toka. Ta je največkrat posledica dotikanja žic s travo ali grmovjem.