Tudi mag. Marko Čepon se strinja, da bi bil feld test, ko se informacije zbirajo samo na liniji klanja, za slovenske razmere povsem neuporaben. Namreč v povprečju je pri rjavi pasmi letno oddan le en bik na kmetijo in v takih razmerah je nemogoče oceniti, kaj je vpliv bika, kaj je vpliv kmetije, kaj je vpliv preostalega okolja. Na klavni liniji je variabilnost premajhna, večje razlike se pokažejo šele pri dosedanjem testu. Podobno se razlike kažejo tudi pri gospodarskem križanju z mesnimi pasmami. »Omenil pa bi še diskriminatoren odnos pri razdeljevanju proračunskih sredstev, da se za mesno prirejo v primerjavi z mlečno namenja premalo sredstev. To razmerje je približno 90 odstotkov proti 10 v korist rejcev krav molznic, če gledamo vrednost prireje prek mesa in mleka, pa je razmerje tretjina proti dvema tretjinama v korist mleka.