Meso je imelo izjemno pomembno vlogo, ki so jo zelo poudarjali zlasti vladajoči sloji. V njihovih očeh je bilo meso simbol moči, sredstvo za pridobivanje telesne energije, življenjske moči, bojne vzdržljivosti, torej tistih lastnosti, ki so bile najpomembnejša potrditev oblasti.34 Narobe pa je bila vzdržnost pri mesu znamenje ponižnosti in marginalizacije (ki sta bili lahko bolj ali manj prostovoljni in bolj ali manj občasni). Zato so karolinški kapitulariji enako vrednotili predajo orožja in opustitev mesne prehrane: Lotar je v prvi polovici 9. stoletja zahteval oboje kot kazen za tistega, ki si je umazal roke z umorom škofa. Če vemo, kako izjemno huda je bila prva kazen – saj je za ljudi, ki jim je bila vojna poklic, pomenila popolno spremembo načina življenja –, bomo lažje razumeli, kako stroga je bila druga, ki je bila s prvo povezana.35