Skoraj vsi ste že slišali za cigansko pripravo piščanca in kokoši, ki ju neoskubena popolnoma obložijo z mehko glino in nato dolgo pečejo v žerjavici. Podobne načine priprave pozna človek že neizmerno dolgo. Različne mesene pečenke so povijali v pekarski papir ali danes v aluminijasto folijo, ponekod so meso zavili v primerno zelenjavo, na nekaterih južnomorskih otokih za to uporabljajo kar palmove liste. Kot posebnost velja omeniti peko na žaru, kakršno še zmeraj uporabljajo ponekod v Dalmaciji. Res je, da je mojstrov te veščine le še nekaj, a se jih še najde. Posebna tehnična težava je namreč peka večjih, na primer 4- do 7-kilogramskih rib nad žerjavico "živega" ognja. Tako pripravljajo zlasti zobatce. Hitro bi se lahko pripetilo, da bi bila riba povrh že osmojena, medtem ko bi bila ob kosti vsa surova. Kaj storiti? Že dolgo od tega so se domislili in te večje ribe povili v staro, a seveda oprano rjuho, ki jo potem ves čas peke polivajo z mešanico vode in belega vina. Šele ko je priprava že skoraj končana, do tedaj že nekoliko ožgano tkanino odstranijo in zavržejo, ribo pa še enkrat pokapajo z oljčnim oljem, opečejo do konca, da dobi mamljivo hrustljavo skorjico. Ves postopek je izredno zahteven in človek potrebuje precej vaje, zato vam odsvetujem, da bi se česa takega lotili sami. Poleg tega imajo fantje, ki se ukvarjajo s tem, posebej za ta namen opremljena kaminska kurišča, obdana tudi s pločevino, ki odbija vso energijo naravnost v ribo. Kakorkoli, sam pravim ribam, ki jih pred peko "zapakiramo" v karkoli, enostavno ribe v plaščku. Plašč je lahko testena obloga ali pa jih povijemo v alge, v papir za peko ali folijo ali pa kot tokrat v sol.