»Obdobja dogovorne ekonomije je tudi v slovenskem agroživilstvu konec in se torej dogajanja na svetovnih borzah s krušnimi in krmnimi žiti hitro pokažejo v razmerah doma. Največje pritiske pričakujem v dejavnostih, kjer pomenijo te surovine velik delež v stroških. Torej predvsem v mlinarstvu, prireji jajc, pekarstvu, pa tudi v mesni panogi in predelavi mleka,« pravi agrarni ekonomist Aleš Kuhar , ki je na junijskem srečanju menedžerjev slovenske prehranske industrije ob analizi njenega preteklega poslovanja in kazalnikih odlepljanja od doseženega dna po šoku z vstopom v EU poudaril glavne pozitivne premike od racionalizacije pri zaposlovanju, prestrukturiranja proizvodnje, večje produktivnosti do boljših izvoznih rezultatov. Toda, kot je ugotavljal takrat Kuhar, se pri glavnih skupinah predelane hrane še vedno kažejo posledice lanskih pritiskov na zmanjševanje drobnoprodajnih cen. Te so se opazneje začele zviševati v zadnjih mesecih. Zato je bila ob inflacijskem skoku hrana tudi izpostavljena kot eden od generatorjev rasti življenjskih stroškov.