Mravlje plezajo na drevo so hišna posebnost. Brez strahu, nismo jedli mravelj, jed se tako imenuje, ker začnejo pečeni riževi rezanci pokljati, ko čeznje zlijejo mesno omako. Ponavadi to naredijo pred gosti, tokrat so vse opravili v zakulisju in »zvočni efekt« je izostal. Sicer pa je tudi ta preliv trpel za kroničnim pomanjkanjem drugačnega okusa, saj je bila osnova spet neka variacija prej omenjenih. Če bi jedli eno ali največ dve takšni jedi, bi rekli: »Okusno in prijetno.« Če pa dobiš tri iz iste kategorije, je vseeno preveč enolično. Račji chop suey je bil izvrsten. Nekateri s(m)o malce nergali nad presuho raco, vendar sta bili tokrat omaka in priloga (zelenjava z gobami) izredno okusni in jed je omamno dišala. Še najbolj pa nas je navdušilo mongolsko pečeno meso . Postrežejo ga na vroči kovinski plošči, da lepo cvrči in se pripravlja pred gostovimi očmi. Priprava je izredno preprosta, saj govedino le malce mariniranjo (sezamova, sojina ter ostrigova omaka in še kakšne malenkosti) in jo obložijo s koščki ingverja in svežim porom. Por pod pokrovko na kovinski plošči izredno hitro pronica v meso, ki se še peče, in rezultat je skoraj stoodstotna mesna jed z omamnimi aromami pora, ki se gibljejo še zunaj dometa okusa te zelenjave.