Po božiču so obkoljeni vojaki postajali vse bolj malodušni. Zavedeli so se, da so jih očitno pustili na cedilu in da bo kotel njihov grob. Upanje, ki jih je držalo pokonci, je začelo izginjati. Nekateri so se že začeli pripravljati na zadnje dejanje, razmišljati o samomoru. Novi obroki, ki so jih začeli deliti po božičnih praznikih, so vsebovali 30 gramov kruha zjutraj, juho brez maščobe opoldne, zvečer pa majhno mesno konzervo, če so jih imeli na zalogi, sicer pa ponovno juho brez maščobe. Vojaški poštni cenzorji so med božičem in silvestrovim v pismih, ki so jih z letali vozili iz kotla, opazili hud padec morale. Iz kotla so smeli odleteti samo hudi ranjenci in izjemni primeri. Do božiča je upanje v skorajšnjo rešitev še zadrževalo morebitne begunce oziroma dezerterje, po božiču pa se že pojavili prvi in kmalu jih je bilo vse več. Nekateri častniki so poskusili izkoristiti vse zveze in poznanstva, da bi dobili tako želeno karto za odhod, a le redkim se je posrečilo. Pogostejši so bili poskusi simuliranja in tudi samopohabe, na primer ustrelitve v nogo ali roko, da bi le prišli na letalo. Vendar so zdravniki budno pazili in vse takšne ranjence takoj predali vojaškemu sodišču. To je za samopohabo razglasilo smrtno kazen, kar je spet zajezilo tovrstne poskuse. Zgodilo se je, da se je nekaterim oficirjem uspelo vtihotapiti v letala in odleteti, vendar jim to ni kaj dosti pomagalo, saj so jih hitro odkrili in potem obvestili vojaško policijo na letališčih. Ta je begunce hitro prijela, prav tako hitro obsodila in postavila pred zid. Čeprav sta se zaupanje in morala rušila, je bila disciplina še kar urejena, tako da je bila vsaj v tem smislu 6. armada še vedno vojaška enota. Več kot polovica piscev je v svojih pismih še vedno kazala zaupanje v vodstvo in pogum, a so kljub temu cenzorji zapisali, da bodo te številke v januarju precej nižje, če se ne bo kaj spremenilo. Imeli so prav. Zadnjih pisem, poslanih iz Stalingrada, niso več razdelili družinam, saj sta v njih dve tretjini piscev grajali režim oziroma višje poveljstvo, čeprav nista kazali direktnih sovražnih čustev.