Za gručasto vas, ki leži ob vzhodnem robu Grosupeljske kotline, na nizkem slemenu pod Goljakom, je značilno, da je pred sto leti imela le štiri prebivalce manj kot ob zadnjem popisu leta 2002 (126). Mimo južnega dela naselja teče železnica Ljubljana–Novo mesto, ki je bila leta 1929 zanj usodna, saj je iskra iz mimovozeče lokomotive zanetila požar, ki je uničil malodane vso vas. To se je primerilo tudi zato, ker je bilo tedaj nekaj hiš še zmeraj kritih s slamo (kakor vidimo na zgornji, sicer starejši fotografiji), ki je ob primernem vetru zagorela kakor bakla. Na Gatini so se v časih, ko je domači gostilničar Pavčič izdal pričujočo razglednico, domačini ukvarjali predvsem s poljedelstvom ter mlečno in mesno govedorejo, vendar pa je danes kmetov le še za vzorec, tako da se vaščani večinoma vozijo na delo v Grosuplje in Ljubljano. Tudi čebelarjev ni več veliko, medtem ko je v okolici Stehana (467 m) v sezoni še vedno moč srečati nabiralce gob in drugih gozdnih sadežev. Okoli gotske podružnične cerkve sv. Janeza Krstnika, v kateri sta veliki oltar iz leta 1670 in prižnica iz 18. stoletja, pri zvoniku pa je vzidan lep rimski nagrobnik, je zaselek Gmajna. Sicer pa so v bližini Gatine našli več rimskih grobov. Od tod je doma psiholog, strokovni pisatelj in publicist Stane Možina .