Policisti so pohiteli na kraj zločina in začudeno ugotovili, da gre le za gledališko vajo. "Hrepenenje mediteranske ženske je povsem nekaj drugega kot hrepenenje v podalpskem prostoru, kjer se navadno iztoči v balado. Mediteran balade ne prenese. To so mesene strasti - misterij mesa, bi rekel, in meso se budi in kriči in se pretvarja v strašen krik. Ta krik se lomi kot kamen," nam je o mediteranskem hrepenenju povedal avtor predstave Damir Zlatar Frey. Očitno pa imajo Mediteranci ponoči raje balado, saj so jih vaje vsak večer znova zrevoltirale. Ušesa, nevajena glasne klasične glasbe, ušesa, nevajena izrazitih igralskih sredstev, to je glasu, se seveda niso dala prepričati niti potem, ko je bila vsa stvar razjasnjena. "Ali prebivalcem v soseščini kaj koristi, da predstavo igrajo pod njihovo hišo? Ali bomo od predstave kaj imeli, razen tega, da nas umetniki ponoči ne pustijo spati?" se je spraševala starejša gospa. »Zjutraj imam službo in tam me ne bo nihče vprašal, zakaj sem neprespan," se je razburjal rdečelasi gospod srednjih let. »Kaj toliko kričijo? Nimam nič proti gledališču, vendar kar je preveč, je preveč. Naj vadijo čez dan, pa ne bodo nikogar motili," se je hudovala gospa, ki so jo gledališčniki zagotovo zmotili pri gledanju televizije. Tako so policisti vsak večer zaradi motenja nočnega miru prišli na kraj zločina in znova in znova poslušali razburjene prebivalce. "Kopru radi rečemo mediteransko mesto. To je le en lep pridevnik, katerega pomena ne poznamo. Mediteran oziroma mediteransko mesto živi tudi ponoči, pri nas pa, razen za mlade, ki živijo v diskotekah, večernega življenja ni, tako da imajo ljudje, ki živijo v strogem mestnem jedru, radi svoj mir," je v bran prebivalcev stopila Irena Urbič. Pogovor s sosedi pa je na koncu vendarle prinesel pozitivne rezultate. Nekateri so si predstavo tudi ogledali in o festivalu, ki jim ponoči ne da spati, dobili povsem drugačno mnenje. Tako kot večina predstav na letošnjem PPF so bile tudi koreodramska premiera in vse reprize povsem razprodane.