Igralka Julie Delpy se je, kot kaže, v sodelovanju z režiserjem Richardom Linklaterjem , s katerim je posnela dve minimalistični ljubezenski zgodbi Pred zoro in Pred sončnim zahodom , marsičesa naučila. Kot na primer to, da za ljubezensko prigodo zadostujeta dva, da so nekdanji ljubimci tako pomembni kot sedanji, da so naključna srečanja lahko usodna, da potovanja v tujino prinašajo korenite spremembe in da je za pravo ljubezen največkrat treba tudi malo potrpeti. Izkušnjo Linklaterjevih srčnih eskapad, v katerih je Julie Delpy igrala Francozinjo, ki se zaplete z Američanom, igralka tokrat dopolnjuje z avtorskim izbruhom isker, kapric in strahov. Tokrat namreč nastopi kot režiserska, scenaristka in glavna igralka v filmu, ki že na ravni forme deluje kot nadaljevanje prej omenjenih. Delpyjeva suvereno krmari allenovske prigode francosko-ameriškega para, ki po mesečni evropski turneji naposled pristane v Parizu. Z nevsiljivimi, tekočimi vinjetami učinkovito izriše krizo razmerja, v katerem so od nekdanjih iskric ostali rutina, digitalni fotozapisi, pikri cinizmi in pomanjkanje mesenih strasti. K dodatnem gašenju ljubezenskega plamenčka pripomore tudi to, da par v Parizu pričakajo starši junakinje in bivši ljubimci. Posrečen portret pasti in strahov, ki jih prinašajo razmerja na dolge proge.