najglobljih čustvenih in seksualnih želja. Toda te želje zanje niso niti nekaj, kar bi si prostovoljno izbrali, niti nekaj, kar je nujno napačno. Psihiatrična stroka takim razlagam pritrjuje. Zgodovina dokazuje obstoj ne le homoseksualnosti, pač pa posebnih homoseksualnih identitet, skupnosti in subkultur v praktično vseh družbah. Zanesljivo sta homoseksualno identiteto poznala Platon in Aristotel; nedavne znanstvene raziskave jih dokumentirajo vse od New Yorka dvajsetih let dvajsetega stoletja do kamene dobe. Homoseksualnost se je pojavljala tako v skupnostih ameriških Indijancev kot v katoliških samostanih. Celo prohibicionisti sami se le stežka izognejo terminu »homoseksualec«, s čimer na nivoju jezika priznavajo, da nekatere ljudi po njihovi lastni naravi privlačijo večinoma ali izključno pripadniki istega spola. Če je to res, potem Pavlov glavni argument, da ljudje ne smejo delovati proti svoji naravi, v resnici ni argument za, ampak proti prohibicionistom. Pavlova kritika homoseksualnih aktov, ki jih zagrešijo heteroseksualci, in njegova kritika razvrata nasploh, sodita v širši kontekst drže, ki ni naperjena le proti homoseksualnosti, temveč proti spolnosti nasploh. Pavel in zgodnji kristjani so živeli v prepričanju o nujnosti drugega prihoda. Ker so pričakovali svet, ki bo šele prišel, so se namenoma izogibali svetu, v katerem so živeli. Čeprav je Pavel menil, da mora biti spolno poželenje potešeno v zakonu, ga je vseeno imel za sumljivo, tako kot so bila inherentno sumljiva vsa zemeljska poželenja. Pavlovo nasprotovanje mesu je namreč posledica njegovega zavezujočega klica po življenju v duhu. Znotraj tega splošnega argumenta je izpostavljanje kritike homoseksualnih odnosov enako nenavadno, kot če bi v okviru argumenta o upiranju alkoholizmu trdili, da je vodka nevarnejša od džina. V takem primeru bi nam namreč šlo za zavračanje alkoholizma in njegovih skušnjav nasploh. In pri Pavlu zanesljivo ni moč najti nobenega argumenta, ki bi dokazoval, da se je homoseksualnim mesenim skušnjavam potrebno izogibati bolj (ali manj) kot ostalim skušnjavam mesa. Seveda pa sodobno prohibicionistično videnje homoseksualnosti ne izhaja iz svetopisemskih tekstov. Utemeljeno je v filozofski tradiciji naravnega prava. V resnici začno kristjani zavračati homoseksualnost in preganjati homoseksualce šele na začetku srednjega veka, ko jih k temu spodbudi ta nova doktrina. Enkratna in veličastna ar-