Prišlo je črno leto 1914 in Rasputin je skušal prepričati Nikolaja II., naj ne vstopi v vojno. Ker mu ni uspelo, mu je nenehno pošiljal pisma in ga v njih opozarjal na nesrečo, ki se utegne zgrniti nad Rusijo zaradi vstopa v vojno. Čim večji je bil Rasputinov politični vpliv, tem pomembnejše je postajalo njegovo bivališče, saj so se tam srečavali in križali najrazličnejši interesi. Zato je policija skrbno nadzorovala, kdo prihaja in odhaja iz njegovega stanovanja. V vratarjevi loži ali na stopnišču je vedno postavalo do deset slabo oblečenih ljudi, policistov v civilu. Žena hišnega oskrbnika jim je rada pripovedovala o starčevem pijančevanju in mesenih pregrehah. Skrbno so si zapisovali, kdaj se je vrnil pijan domov in katera ženska je prespala pri njem. Rasputina to ni vznemirjalo in se ni niti malo potrudil, da bi se pretvarjal pred agenti. Včasih, posebno če je bil dobre volje, jih je celo povabil v stanovanje na kozarček. V njegovi čakalnici so se srečavali visoki častniki, plemiči, kmetje, trgovci, kurtizane in duhov