ženskami imel meter in devetdeset centimetrov visok mladenič s postavo Herkula, olivno poltjo, orlovskim nosom, ostrimi in radovednimi očmi, čutnimi ustnicami, izklesano brado in visokim čelom, ki je bil vedno izbrano oblečen, za kar je skrbel senator Malipier. Casanovi je godila pozornost žensk, starejših od njega, kljub temu pa se je zaljubil v vrstnico Angelo. Naklonjenost mu je sicer vračala, vendar bi se ob njej smel greti le, če bi jo poročil. Zanj je bilo to preveč in ko je doživel polom še kot pridigar, je v obupu zapustil Benetke. Menda se je odpravil na otok Krf, kjer naj bi z mečem pokončal svojega služabnika La Valeurja, ker je ta lagal, potem pa naj bi leta 1941 prispel v Turčijo, vendar si o tem zgodovinarji niso edini. Strinjajo pa se, da je po vrnitvi v Benetke spet srečal Angelo. Še vedno je bil zaljubljen vanjo in ona je še vedno vztrajala pri poroki. Da bi jo osvojil, je prosil za pomoč njeni prijateljici Nanetto in Marton Savorgnan. Po večerji so se znašli skupaj v sobi, a ko je hotel zapeljati Angelo, ga je odrinila v naročje hvaležnih sester, on pa jima je besno pobegnil. Senator Malipier ga je okaral. Ne zato, ker je hotel zapeljati Angelo, temveč zato, ker se ni posvetil sestrama. Casanova se jima je sklenil odkupiti. Povabil ju je na večerjo, potem so vsi trije pristali v postelji. Casanova in Marton sta tisto noč izgubila devištvo, v skrivnost že posvečena Nanetto je uživala. Nekaj mesecev je trajalo njihovo druženje, vendar za Casanovo, ki je naposled odkril mesene naslade, sestri nista bili dovolj in si je občasno privoščil še kaj ob strani. Tudi Tereso, ljubico svojega impotentnega zaščitnika. Ko je Malipier odkril, da ga je mladenič izdal, ga je pred vsemi naklestil s palico, ga pognal iz hiše in mu nikoli ni oprostil, kakor ni mogel Casanova odpustiti njemu, da ga je javno ponižal. Izguba dragocenega zaščitnika pa je bila le prva v vrsti težav, ki so sledile. Nenadoma ni imel več doma in denarja, imetje pravkar umrle babice je prodal proti materini volji, iz samostana, kamor se je naselil, so ga vrgli že po tednu dni, in nazadnje je pristal v trdnjavi, kamor so ga z zvijačo zvabili njegovi nasprotniki. Formalno je bil svoboden, le iz trdnjave ni smel. Vendar se je še ne osemnajstletni mladenič hitro prilagodil. Med ženami vojakov je bil enako priljubljen kot med ženskami na svobodi in tako je prvič, a ne tudi zadnjič, staknil gonorejo. Uspešno