Da ob tem sploh ne omenjamo napornih treningov in tekmovanj, kjer vedno pokuri še tisti zadnji atom moči, ker prav nič ne prizanaša svojemu telesu, ker je do sebe skrajno zahtevna – ali pač preprosto zaljubljena v tek. Kakšen je ta napor, si laiki težko predstavljamo. Po njem se mora telo regenerirati, zato Petra vsak prosti trenutek izkoristi za počitek. Časa za užitke ni – niti za majhne, kaj šele za velike. Ne za druženje s partnerjem ne za kavo s prijateljicami. Nič televizije, nič klepeta ... Tudi čez dan se je treba osamiti, zagrniti zavese in zaspati. Nato pa znova na trening. In znova spanje. In fitnes. Poleti so tukaj še križarjenje z gorskim kolesom, treningi na rolkah in nenehno delo za specifično individualno moč, s katerim razvija posamezne skupine mišic. Nenehno odrekanje in samo odrekanje. Tudi pri hrani in pijači. Pozimi, ko ji zaradi napornih treningov močno pade odpornost, si ne upa niti v kino – tudi če bi si vendarle odtrgala malo časa za sprostitev – ali v kakšen drug zaprt prostor, kjer je zbranih več ljudi, še zlasti če je kateri od njih prehlajen. Vsa ta leta skorajda ni imela resnejšega predaha ali pravih počitnic. Vedno samo trening na vso moč, v petek in svetek, med prazniki in na lastni rojstni dan, tudi kadar jo mučijo menstrualne bolečine pa kadar je žalostna in nesrečna. Ali osamljena. Kajti Petra je kljub svojim značajskim lastnostim samotarka, in to tako v športu kot zasebno. Astrolog pravi, da v tem dekletu, ki se je rodilo v zasneženem decembru 1979, močno željo po družbi pogosto preglasi močna notranja potreba po samoti in ukvarjanju s seboj ter da se v tem navzkrižju pogosto počuti razdvojeno. Petra je pravzaprav vedno hodila svojo pot. »Prepričana sem, da moram za uspeh hoditi po poti, ki je samo moja. Nikoli ni nihče verjel v stvari, ki sva se jih lotila s trenerjem Robertom Slabanjo. Ta občutek se je zelo globoko zakoreninil v mojo podzavest.«