Po štiridesetem letu upade količina estrogena v našem telesu. Vsaj nekaj let se spremembe običajno še ne kažejo tako izrazito, da bi upravičeno takoj posegali po zdravilih. Vendar ženske nasploh težje prenašamo znake staranja. Možne so že razlike v trajanju in moči menstrualnih krvavitev, ki so lahko tudi neredne, stanjšajo se sluznice, postanejo suhe, kar povzroča boleče spolne odnose. Pojavijo se motnje v razpoloženju, pretirana občutljivost, smeh in solze v isti vreči. Lahko so razdražljive, potrte, izgubijo motivacijo za delo. Pogostejše telesne težave so navali vročine, potenje, razbijanje srca, pogostejši občutek potrebe na vodo. Velikokrat pomaga prijeten, malo daljši poglobljen pogovor, nekakšen ženski klepet. Seveda z bolnico ne razjasniva vedno že ob prvem srečanju, kaj je vzrok njenih težav, zato jo povabim na vnovično srečanje. Kadar tudi pregled in analize kažejo, da so težave povezane s hormonskim primanjkljajem, jo napotim k ustreznemu specialistu. Tudi težave, ki so bolj psihičnega izvora, zahtevajo od zdravnika poglobljen pogovor. Nikoli ne predpišem antidepresivov, še manj anksiolitikov ob prvem stiku z bolnico. Šele kadar po večkratnih obiskih ugotovim, da so težave prehude, dam ustrezna zdravila. Nikdar jih ne smemo zanemariti in reči: Saj bo minilo.