Ko smo te stvari razčistili je življenje postalo veliko lažje. Od sedaj naprej ni bilo več vprašanje bomo ali ne, sedaj je bilo vprašanje, kako bomo stvari speljali, da bo to najbolje izvedeno. Vseeno bi bilo potrebno povedati še nekaj besed o zloglasnem Smolnikarju. V brigado ga je pripeljal precej znani človek, Kores Robert, ki je bil dober znanec gospoda Zmaga Jelinčiča. Smolnikar naj bi pred tem med drugim delal tudi v specialni enoti policije. Takoj po prihodu smo ga postavili za poveljnika protiterorističnega oddelka. Moj način dela je bil takšen, da sem dal poveljnikom možnost, da so glede na dosjeje in na osnovi pogovora sami izbrali svoje ljudi, saj kot rečeno v začetku ni bilo možnosti strokovnega izbora na osnovi rezultatov šolanja, kajti s tem smo začeli junija 1992. Tako si je g. Smolnikar začasno izbral pripadnike oddelka, ki mu je poveljeval. Morda se ni zavedal, da je s tem bil dan na preizkušnjo. Njegovo vodenje je bilo zelo nenavadno, saj je tako pri delu kot na odmorih oz. v prostem času navezoval med vojaki zelo neprofesionalne odnose. Poveljevanja ni bilo zaznati, z vojaki se je preganjal, preklinjal, se znimi cukal in še marsikaj kar ni bilo na nivoju. Komunikacija med menoj in njim je bila ves čas takšna, da sem imel občutek, da mi leze v zadnjico. V resnici v ozadju pa si je vsaj on je tako mislil, dvigoval avtoriteto, tako, da me je blatil in mi podiral ugled. Ne glede na to, sem ga le opozoril, da način dela, ki ga uporablja po mojem mnenju ne bo peljal daleč. Dejal je, da naj ne skrbim, da je to pač njegov način, ki bo zagotovo učinkovitejši, kot načini, ki ga uporabljajo drugi poveljniki. Pustil sem. Med drugim mi je nekega dne celo ponudil, če bi odkupil nekakšen vikend na Hrvaškem, ki ga prodaja MEDEX. Dejal je da bi bila cena zelo ugodna, saj naj bi njegova tašča, ki dela v Medexu poskrbela za neke stvari okoli prodaje. Omenjal je tudi, da je njegova tašča zelo dobra prijateljica g. Štefke Kučan. Dejal sem mu, da nimam nikakršnih ambicij kupovati vikenda na Hrvaškem, poleg tega pa tudi takšnih vsot denarja nisem imel. Moja predvidevanja kar se tiče njegovega vodenja pa so se tudi kmalu uresničila. Vojaki so že kmalu po tem želeli sestanek in tam sem izvedel koliko denarja si je Smolnikar od koga sposodil poleg tega jim večkrat lagal in želeli so, da ga takoj zamenjam. Hkrati s tem, pa je gospodič še nekajkrat na bencinski črpalki v Kočevski reki natočil rezervoar svojega osebnega avtomobila in seveda pisal, da je to količino zlil v službeni avtomobil. Stekel je disciplinski postopek, hkrati je prišlo do tiste prerazporeditve, ki jo je sam izbral. Njegovo delovno mesto se je po teh dogodkih začenjalo na stražarskih mestih v Ljubljani na Grmezu. Zbili pa smo mu tudi plačo, na najmanj kar je bilo možno. Seveda bi ga vrgli iz službe, toda za to naj ne bi bilo dovolj trdnih dokazov so dejali v kadrovski službi. Potrebno je povedati tudi to, da je bil g.Smolnikar član odprave, ko je skupaj s poveljnikom Krkovičem obiskal Slavonski brod, ko je bil g.Krkovič tja poslan s strani Ministra. Res je, da takrat še ni bil okarekteriziran kot ne vesten delavec. No, ja pri meni je trajalo le 14 dni, da sem spoznal, kdo je Smolnikar. Te moje ugotovitve sem korektno sporočil g. Krkoviču.