Prof. dr. Marjan Pajntar je bil prvi pri nas, ki je dokazal, da je pokončna drža matere pri porodu dobrodošla zanjo in za otroka. Plastični stolček, nekateri mu pravijo pručka, je pripeljal iz Nizozemske, na njem je v osemdesetih letih rodilo več sto žensk, po profesorjevi upokojitvi pa pručka v porodnišnici, žal, bolj ali manj sameva. Zakaj je porod na pručki boljši od ležečega? Ženska zaradi vpliva težnosti lažje iztisne otroka, trebušne mišice so med rojevanjem razbremenjene, prav tako izčrpane mišice maternice. Težnost prispeva tudi k učinkovitejšim popadkom, ti so manj boleči in se pojavljajo v večjih razmikih, porod pa je posledično znatno krajši. Otrok ne pritiska na aorto in spodnjo zbiralno veno kar se dogaja, če mati leži na hrbtu , zato je bolje preskrbljen s krvjo in kisikom. Porodnica na pručki lažje diha, kajti med navpičnim porodom je porodni kanal raztegnjen, zato otrok lažje zdrsne skozi medenični obroč, medtem ko se mora pri porodu leže celo zriniti navzgor, da bi se prebil na svet. Pri takšnem porodu je zaželeno, da ženska v prvi porodni dobi hodi oziroma si poišče položaj, ki je zanjo najudobnejši in najmanj boleč, druga porodna doba pa naj bi se sklenila na pručki. Zakaj je po upokojitvi prof. dr. Marjana Pajntarja rojevanje čepe manj priljubljeno, čeprav so bile ženska z rezultati zelo zadovoljne? "Najbrž ni treba poudarjati, da ležeči položaj najbolj ustreza babicam in porodničarjem, saj tako najlažje nadzorujejo plod in mater, pa tudi odločijo o prerezu presredka. Toda tudi ko gre za prerez presredka, obstajajo načini priprave na porod, denimo s toplimi obkladki ipd. V Veliki Britaniji, kjer to izvajajo, je epiziotomij veliko manj kot pri nas," pravi prof. dr. Marjan Pajntar. V Porodnišnici Ljubljana je še na voljo možnost poroda na pručki, vendar se porodnice zanj, žal, ne odločajo v velikem številu, saj z njim niso dovolj seznanjene, poleg tega jih k temu ne spodbujajo dovolj.