Medtem ko so v prvem polčasu ves šas vodili Novomeščani, so si v drugem delu igre manjšo prednost nekajkrat priigrali tudi gostje, vendar je Krka 40 sekund pred koncem vodila s 86:84 in imela žogo v svojih rokah, ko je z njo še na svoji polovici povsem sam kot na neki zgodovinski finalni tekmi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo takrat še mladi in neizkušeni Vlade Divac ostal Matjaž Smodiš, ki so mu Postojnčani žogo dobesedno izpulili iz rok in z zadetkom Čižmiča izenačili. A tekme še ne bi bilo konec, če ne bi tako odločila sodnika, ki sta namesto prekrška nad Simonom Petrovom dosodila korake, kar so Postojnčani izkoristili in Strle je zapečatil usodo krkašev. Le prisebnosti varnostnikov in policistov ter nekaterih članov klubske uprave gre zahvala, da sta sodnika iz novomeške dvorane odšla živa, zdrava in le precej prestrašena. Delilca pravice sta si tokrat privoščila preveč in še enkrat dokazala, da morajo slavnejša in bogatejša moštva - to je bila v tej zgodbi postojnska Republika - zmagati tudi takrat, kadar je nasprotnik močnejši. Zakaj tako - to vesta najbrž le sodnika Strnad in Poljanšek, medtem ko najmlajša in tokrat daleč najboljša člana novomeške prve peterke Simon Petrov in Matjaž Smodiš njunega početja ne bosta nikoli razumela.